ZZVZZ člen 23, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Glede na skladna mnenja medicinskih strokovnjakov, da bi se pri tožnici s strnjenim zdraviliškim zdravljenjem bistveno izboljšalo zdravstveno stanje tudi za daljši čas, s tem pa tudi funkcionalne in delovne sposobnosti, ter ob upoštevanju, da tožnici neposredno po opravljeni operaciji in bolnišničnem zdravljenju ni bilo zagotovljeno zdravljenje v zdravilišču s souporabo naravnega zdravilnega sredstva, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe toženca in priznanju pravice do zdraviliškega zdravljenja.
Dejstvo, da je tožena stranka v postopku preoblikovanja iz društva v fundacijo, ne pomeni, da je plačilo (morebitne) terjatve tožnika iz naslova odškodnine oteženo, tako da bi bila izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve (prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin) utemeljena.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije
Prošnje štipendista za priznanje zaposlitve pri organih EU kot izpolnitev študijskih obveznosti (namesto zaposlitve pri toženi stranki), ni mogoče šteti za pisno odklonitev zaposlitve pri toženi stranki, na podlagi katere bi tožena stranka (štipenditor) lahko zahtevala vrnitev izplačanih štipendij.
ZPP člen 325, 325/1, 325/2. ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-2.
dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe sodišča druge stopnje – zavrženje predloga
Rok, v katerem lahko pravdna stranka predlaga sodišču dopolnitev sodbe, je zakonski prekluzivni rok, saj ima njegova zamuda za posledico zavrženje predloga.
Izdaja dopolnilne sodbe je predvidena zgolj v primerih, ko sodišče o določenem zahtevku ali njegovem delu ni odločilo, nestrinjanje z odločitvijo sodišča pa ni razlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Tožnik (vršilec dolžnosti direktorja tožene stranke) je ob odhodu v pokoj upravičen tako do odpravnine, ki je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi, kot do odpravnine, ki jo za primer upokojitve določa ZDR.
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1, 318. ZDR člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - regres za letni dopust
Ker tožena stranka v odgovoru na tožbo razen z navedbo, da prereka vse navedbe v tožbi, tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2009 ni ugovarjala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je v tem delu odgovor na tožbo neobrazložen in izdalo delno zamudno sodbo, s katero je toženi stranki regres za letni dopust za omenjeno leto naložilo v plačilo.
ZPP člen 318. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1.
zamudna sodba - osebna vročitev - fikcija vročitve - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Tožena stranka bi tožniku lahko zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga le, če bi za to imela njegovo soglasje, saj je užival posebno varstvo pred odpovedjo kot starejši delavec.
Ob ugotovitvi, da pri tožniku v spornem obdobju ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja za težko fizično delo in da je bil zmožen le za lahko fizično delo v skrajšanem delovnem času, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se odločbi toženca (da je tožnik zmožen za delo, da je zmožen za delo v skrajšanem delovnem času) odpravita in da se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času.
Tožnici delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ko jo je tožena stranka (ne da bi izvedla postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz obveznih zavarovanj za socialno varnost. Kljub temu, da je po prenehanju delovnega razmerja opravljala delo pri drugem delodajalcu (ne da bi z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi), je utemeljen tožbeni zahtevek, da ji tožena stranka prizna delovno razmerje, jo prijavi v obvezna zavarovanja ter odvede zanjo davke in prispevke (plačila plače tožnica niti ni zahtevala).
bistvena kršitev določb postopka - potni stroški - priča
Na pravico do povrnitve stroškov mora biti priča opozorjena že v vabilu na zaslišanje, poleg tega pa jo je treba še na samem zaslišanju opozoriti, da mora pravico do povrnitve stroškov uveljavljati takoj po zaslišanju, ker bo sicer prekludirana. Opustitev tega opozorila predstavlja kršitev določb postopka.
ZDR člen 1, 11, 42, 66, 109, 109/1, 126, 126/2, 137. ZDSS-1 člen 40.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina, ki jo prejme delavec - invalid, ne predstavlja dela plače niti nadomestila plače, ki bi se vštelo v osnovo za odmero odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - vročanje odpovedi - zasebni detektiv - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala preko zasebnega detektiva na podlagi določil ZPP. Ker tožnik brez opravičenega razloga pisanja ni želel prevzeti, se je kljub temu pisanje štelo za vročeno. Tožnik v nadaljnjih 30ih dneh ni vložil tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, tožbo je vložil kasneje, tako da se ta kot prepozna zavrže.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v sklepu o določitvi izvedenca izrecno zahtevalo, da izvedensko mnenje poda izvedenski organ v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa ter specialista ortopeda, se izvedenski organ (pritožnik) neutemeljeno zavzema za priznanje (dodatnih) stroškov za opravljen pregled psihologa.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo gozdnega delavca – nepremoženjska škoda
Ali je treba neko dejavnost šteti za nevarno, odloča sodišče, ki pri tem upošteva vse okoliščine primera. Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je po njenem rednem teku in že po njeni naravi in načinu opravljenja, ogroženo zdravje ljudi ali premoženje, tako da to ogrožanje zahteva povečano pozornost oseb, ki to dejavnost opravljajo.
Delo gozdnega delavca se izvaja po najrazličnejših terenskih konfiguracijah in v vseh vremenskih pogojih. Povezano je z neposrednim premagovanjem ovir, ki jih predstavlja naraven in težko prehoden teren ter istočasnim fizično napornim delom. Dejavnost v takšnih okoliščinah sama po sebi pomeni povečano nevarnost, saj je zaradi narave in načina opravljanja dela ves čas ogrožena fizična integriteta delavca.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).
Sodišče prve stopnje je o tožnikovi vlogi odločalo kot o predlogu za popravo sklepa pritožbenega sodišča (čeprav za odločanje ni bilo pristojno). Ker predlog ni utemeljen, saj niso podani pogoji, da bi šlo za popravo sklepa (poprava ni namenjena vsebinskim popravkom), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo, kljub temu pravilna.
bivši vojaški zavarovanci - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Tožnik zgolj na podlagi ureditve v MSVN ne more uveljavljati pravic, za katere sicer ni podlage v predpisih RS, zlasti v ZPIZVZ ter splošnih predpisih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
otroški dodatek - skupni dohodek družine - obnova postopka
Postopek za uveljavitev pravice do otroškega dodatka je predlagalni postopek, zato bi morala tožnica v vlogi, s katero je uveljavljala to pravico, navesti vsa relevantna dejstva in podatke. Ker tega ni storila in sicer ni navedla vseh dohodkov, ki jih ima njena družina, je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o obnovi postopka in tudi novo odločbo o višini otroškega dodatka.
priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku – priznanje terjatve – zapuščinski postopek – pripoznava zahtevka – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Upniki, razen v primeru ločitve zapuščine, niso stranke zapuščinskega postopka.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru, če dediči soglasno priznajo terjatev upnika, le-te zaveže k plačilu prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve, saj so terjatve do zapuščine pravice obligacijskega prava. Če takega soglasja dedičev ni, lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi.
Izjava o priznanju terjatve, dana v zapuščinskem postopku, ni pripoznava tožnikovega zahtevka.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice
Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje.