ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46.
plačilo izvedenca - nagrada za izvedensko delo - pregled zdravstvene dokumentacije
Tožnica izvedencu neupravičeno odreka pravico do plačila v zvezi s pregledom njene zdravstvene dokumentacije. Po 2. točki prvega odstavka 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu 92,00 EUR ne samo za zbiranje, ampak tudi za proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedensko delo se vrednoti tako po njegovi zahtevnosti, kot tudi po njegovi obsežnosti. Izvedenčev položaj, kariera in izkušnje tako ne morejo biti razlog za nižje vrednotenje opravljenega dela. Navsezadnje bi to pomenilo nedopustno in neenakopravno obravnavanje izvedencev.
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, ki jih je pridobil s pomočjo detektivske agencije, ne bi mogel priti na drug način.
V primeru, ko je bila izvršba na premičnine enkrat že dovoljena, mora upnik zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, ki je v tem, da je dolžnik po prejšnjem neuspešnem poskusu rubeža premičnin pridobil določeno premično premoženje.
zamuda pri izpolnitvi obveznosti – pogodbena kazen – znižanje plačila
Sodišče prve stopnje ni obravnavalo ugovora znižanja plačila po 640. čl. OZ, saj predmet tožbenega zahtevka niso bila dela, opravljena po specifikaciji k aneksu št. 3, ampak so bili predmet računi iz poslovanja v obdobju pred sklenitvijo aneksa št. 3 in le v zvezi z njimi bi bilo mogoče uveljavljati ugovor znižanja plačila zaradi napak izvršenega posla.
priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku – priznanje terjatve – zapuščinski postopek – pripoznava zahtevka – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Upniki, razen v primeru ločitve zapuščine, niso stranke zapuščinskega postopka.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru, če dediči soglasno priznajo terjatev upnika, le-te zaveže k plačilu prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve, saj so terjatve do zapuščine pravice obligacijskega prava. Če takega soglasja dedičev ni, lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi.
Izjava o priznanju terjatve, dana v zapuščinskem postopku, ni pripoznava tožnikovega zahtevka.
ZPP člen 325, 325/1, 325/2. ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-2.
dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe sodišča druge stopnje – zavrženje predloga
Rok, v katerem lahko pravdna stranka predlaga sodišču dopolnitev sodbe, je zakonski prekluzivni rok, saj ima njegova zamuda za posledico zavrženje predloga.
Izdaja dopolnilne sodbe je predvidena zgolj v primerih, ko sodišče o določenem zahtevku ali njegovem delu ni odločilo, nestrinjanje z odločitvijo sodišča pa ni razlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v sklepu o določitvi izvedenca izrecno zahtevalo, da izvedensko mnenje poda izvedenski organ v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa ter specialista ortopeda, se izvedenski organ (pritožnik) neutemeljeno zavzema za priznanje (dodatnih) stroškov za opravljen pregled psihologa.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je s sklepom ukinila tožnikovo delovno mesto operativno vodenje in organizacija srednje zahtevnih del za skupino delavcev na gradbišču – „gradbeni delovodja II. Po ukinitvi tega delovnega mesta delo opravljajo le kooperanti in njihovi skupinovodje, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe kot tožnik. Opisano predstavlja utemeljen (organizacijski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
Tožnik (vršilec dolžnosti direktorja tožene stranke) je ob odhodu v pokoj upravičen tako do odpravnine, ki je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi, kot do odpravnine, ki jo za primer upokojitve določa ZDR.
Tožena stranka je tožniku za obdobje, ko je bil v času nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je prejemal denarno nadomestilo med brezposelnostjo, dolžna plačati nadomestila plače le v višini presežka nad prejetim nadomestilom, saj je zavezanec za vračilo tega nadomestila zavodu za zaposlovanje delodajalec in ne delavec.
Sodišče prve stopnje je o tožnikovi vlogi odločalo kot o predlogu za popravo sklepa pritožbenega sodišča (čeprav za odločanje ni bilo pristojno). Ker predlog ni utemeljen, saj niso podani pogoji, da bi šlo za popravo sklepa (poprava ni namenjena vsebinskim popravkom), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo, kljub temu pravilna.
V kolikor delavec nima veljavno sklenjenega delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi (in za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zamudi rok za uveljavljanje sodnega varstva - v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja), ne more uspešno uveljavljati zahtevkov iz naslova delovnega razmerja (plača, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov prehrane med delom, regres za letni dopust).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - vročanje odpovedi - zasebni detektiv - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala preko zasebnega detektiva na podlagi določil ZPP. Ker tožnik brez opravičenega razloga pisanja ni želel prevzeti, se je kljub temu pisanje štelo za vročeno. Tožnik v nadaljnjih 30ih dneh ni vložil tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, tožbo je vložil kasneje, tako da se ta kot prepozna zavrže.
bivši vojaški zavarovanci - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Tožnik zgolj na podlagi ureditve v MSVN ne more uveljavljati pravic, za katere sicer ni podlage v predpisih RS, zlasti v ZPIZVZ ter splošnih predpisih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
otroški dodatek - skupni dohodek družine - obnova postopka
Postopek za uveljavitev pravice do otroškega dodatka je predlagalni postopek, zato bi morala tožnica v vlogi, s katero je uveljavljala to pravico, navesti vsa relevantna dejstva in podatke. Ker tega ni storila in sicer ni navedla vseh dohodkov, ki jih ima njena družina, je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o obnovi postopka in tudi novo odločbo o višini otroškega dodatka.
Stroški stojnice, na kateri je tožnik opravljal delo za toženo stranko, ne predstavljajo stroška v zvezi z delom, ki bi ga moral kriti delavec. Gre za strošek, ki ga krije delodajalec, zato tožena stranka ni imela podlage, da bi od tožnikove bruto plače oz. "bruto provizije" odštela te stroške, kar pomeni, da je tožbeni zahtevek za povrnitev teh stroškov oz. dela neizplačane plače utemeljen.
bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera - starostna pokojnina - pravnomočnost
Toženec je zakonito zavrgel tožnikovo zahtevo za odmero starostne pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, saj sta obe predhodni odločbi o priznanju starostne pokojnine in o priznanju predčasne pokojnine postali pravnomočni, dejansko stanje, kakor tudi pravna podlaga, pa se po tem, ko je bila izdana zavrnilna odločba, nista spremenila. Zato ni nobene pravne podlage, da bi se starostna pokojnina ponovno odmerila.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice
Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje.
Ker sta se izpovedi direktorice in zunanje sodelavke, ki je bila zadolžena za evidentiranje podatkov in bilanc pri toženi stranki, bistveno razlikovali in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na to, ali je bil tudi v letu 2009 vršen nadzor nad tožničinim delom, ali je bila uvedena v delo ter glede strokovnih napak, in ker tožena stranka ni podala ustrezne obrazložitve ocene (v oceni je nadrejena delavka le prepisala definicijo ocene), je pravilna odločitev, da se sklep komisije za preizkus ocene in ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca (tožnice) razveljavita.
Načelo uspeha pri odločanju o stroških postopka v pravdnem postopku velja ne glede na razlog, zaradi katerega stranka v sporu ni uspela. Zato ni bistveno, da v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni zavrnilo tožbenega zahtevka zato, ker ne bi bil utemeljen, ampak zato, ker tožeča stranka svojih terjatev ni prijavila v stečajno maso.