sodni depozit – sprejem sodnega depozita – položitev pri sodišču
Na podlagi prodajne pogodbe pogodbe bi bil predlagatelj dolžan plačati udeležencema znesek 48.010,00 EUR, udeleženca kot upnika pa tega zneska nista hotela prevzeti. Zato so podani vsi pogoji za dovolitev položitve tega zneska pri sodišču.
V postopku prisilne poravnave se ugotavljajo tiste terjatve upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje, in ki so posledično pomembne za ugotovitev deleža glasovalnih pravic. Na prednostne terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, zato se v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo. Terjatev je ugotovljena v postopku prisilne poravnave, če ima značilnost navadne terjatve, je priznana v tem postopku in je upnik ni prenesel na dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Ker se terjatve, ki imajo značilnost prednostne terjatve, v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo, potem tudi očitek pritožnika, da izpodbijani del sklepa ne vsebuje ugotovitve o priznanju upnikove terjatve, ki jo je prijavil kot prednostno, materialnopravno ni utemeljen.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5. ZGO-1 člen 82, 85.
objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – odškodninska odgovornost delodajalca - odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu
Aluminijasta cev, četudi meri v raztegnjenem stanju 5 metrov, sama po sebi ni nevarna stvar. Nevarna v smislu drugega odstavka 131. člena OZ tako ni stvar, ki bi taka postala šele z nepravilno uporabo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065934
OZ člen 165, 179, 299, 299/1.
zamuda – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je v predpravdnem zahtevku za plačilo odškodnine zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti šele od poteka roka iz 943. člena OZ. Ker je tožnik toženi stranki postavil rok, v katerem mu mora izplačati zahtevano odškodnino, je prišla tožena stranka v zamudo šele z njegovim potekom.
zapuščinski postopek – prekluzija navedb v pritožbenem postopku
Pritožnik lahko v pritožbi zoper sklep o dedovanju navaja nova dejstva ter predlaga nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Določitev prevzemnika zaščitene kmetije ni predhodno vprašanje za ta postopek, saj to že pojmovno ne more biti (ne gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje), prav tako pa od navedenega v ničemer ni odvisna utemeljenost zahtevkov po tožbah obeh pravdnih strank za izločitev dela nepremičnega premoženja iz zapuščine, zato sklep o prekinitvi pravdnega postopka ni utemeljen.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – škoda zaradi zaupanja - rok za sodno uveljavitev zahtevka
Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnica je utrpela nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)).
Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da gre za nesklepčno tožbo, gradilo na ugotovitvi, da po umiku tožbe tožečih strank ni mogoče več ugotoviti, kateri so tisti meseci, ki jih, po trditvah tožečih strank, tožena stranka še ni plačala. Pritožbeno sodišče pa meni, da že načelno v konkretnem primeru ne gre za vsebinsko nesklepčnost tožbe, kvečjemu bi lahko šlo ob takšnem stališču prvostopnega sodišča za njeno formalno nesklepčnost (nepopolnost) tožbe kot vloge. V bistvu gre zaradi pomanjkljivega substanciranja v takšnih primerih za nedoločen tožbeni zahtevek.
Sodišče prve stopnje bi se moralo dokazno opredeliti ne le do zadnje izpovedbe tožeče stranke, temveč tudi do njegovih drugačnih izpovedb pri predhodnih zaslišanjih. Ker tega ni storilo je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.
Dolžnik je solastnik do ½ navedenih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je tako v skladu z 2. odstavkom 16. člena ZZK-1 pravilno vknjižilo hipoteko upnice na dolžnikovem idealnem deležu nepremičnin.
Poledenele stopnice (na prostem) ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila v zimskem času neobičajna, in tudi ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče hojo po njih ovrednotiti kot nevarno dejavnost. Če postanejo stopnice spolzke oziroma poledenele, ker so izpostavljene takšnim ali drugačnim vremenskim vplivom, tako ne moremo govoriti o učinkih nevarne stvari. Takšne stopnice postanejo nevarne zaradi opustitve njihovega imetnika.
Tožnika od toženca ne moreta zahtevati, da opravi natančno določena dejanja, ampak zgolj to, da vznemirjanje s prekomernim hrupom preneha. Izbira potrebnih zaščitnih ukrepov je prepuščena tožencu, kar je hkrati tudi njegova obveznost.
odpoved dediščini v korist določenega dediča – pozneje najdeno premoženje
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 190, 193, 480, 480/1.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – neupravičena pridobitev
V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišče za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi – povrnitev stroškov prevzemniku naročila
1. Lastniki posameznih poslovnih prostorov so se dogovorili za ključ delitve stroškov in ta dogovor je podpisal tudi toženec.
2. Ni sporen obstoj dogovora, po katerem je za neposredno plačilo dobaviteljem zadolžena tožeča stranka. Obveznosti, ki jih je tožeča stranka prevzela nase, ji mora zato toženec v delu, kolikor po sklenjenem dogovoru odpade nanj, povrniti (776. člen Obligacijskega zakonika).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - nadomeščanje odsotnega delavca - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanjadela delavcev drugemu uporabniku
Določbe ZDR, ki vsebujejo posebne omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, veljajo tudi v primeru, ko delavec sklepa pogodbo z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanjadela delavcev drugemu uporabniku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - dokazno breme
Glede na to, da je pri toženi stranki v času podaje odpovedi obstajala možnost zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji oz. na drugih delih (tožnici je bila ponujena možnost, da se pripravi na nova opravila), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker tožena stranka ni ponudila tožnici nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonita.