Tožnika od toženca ne moreta zahtevati, da opravi natančno določena dejanja, ampak zgolj to, da vznemirjanje s prekomernim hrupom preneha. Izbira potrebnih zaščitnih ukrepov je prepuščena tožencu, kar je hkrati tudi njegova obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0067771
ZZK-1 člen 13. SPZ člen 38, 38/4. OZ člen 126, 129.
prepoved odtujitve in obremenitve – izročilna pogodba – pogodba v korist tretjega
V obravnavanem primeru je bila pravica prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ustanovljena z izročilno pogodbo, zato je sodišče prve stopnje dovoljenost predlaganega vpisa pravilno presojalo po pogojih, ki jih predpisuje SPZ. Ker lahko lastnik omeji svojo lastninsko pravico z absolutnim učinkom le v korist upravičencev, ki so našteti v četrtem odstavku 38. člena SPZ, je predlog za vknjižbo sporne prepovedi utemeljeno zavrnilo.
vročanje pravni osebi – vročanje zakonitemu zastopniku pravne osebe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki.
ZPP člen 30, 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484. ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZOdvT člen 1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – odvetnik kot pravdna stranka – spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Tožeča stranka je odvetnik in ne odvetniška družba. Po 1. členu ZOdvt odvetnik svojo dejavnost opravlja kot svoboden poklic. Izrecno odvetnike kot zasebnike opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP. Kot zasebnik torej odvetnik ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP, niti ne gre po vsebini za spor iz drugega odstavka 481. člena in iz 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
V tej zadevi je prišlo do spremembe tožbe, saj je tožeča stranka poleg svojega primarnega zahtevka, ki je temeljil na verodostojni listini (menici), uveljavljala še drug, podredeni odškodninski zahtevek. Za istovetnost denarnih zahtevkov je namreč pomembna tudi njihova dejanska podlaga. Čeprav je s kasnejšim podrednim zahtevkom tožeča stranka od tožencev terjala enak znesek denarja, ga je terjala na drugačni pravni in dejanski podlagi. Prvega je terjala na podlagi menice (gre za abstraktno obveznost), drugega pa na podlagi neposlovne, in sicer odškodninske zaveze, namreč povzročene ji škode zaradi kršitve pogodbe.
Ni mogoče mimo dejstva, da je vzrok tožničinih poškodb, ki jih je utrpela pri padcu v notranjost vodovodnega jaška, ko je stopila na pokrov jaška, in v posledici katerih obtožuje odškodnino v obravnavani zadevi, nevzdrževanje pokrova vodovodnega jaška, v katerem se nahaja vodomer. Ker se le-ta nesporno nahaja na tožničinem vrtu ob njeni hiši, druga toženka ni dolžna vzdrževati jaška s pokrovom. Kolikor pa gre za nevarno stvar (zaradi dotrajanih nosilcev pokrova vodomernega jaška), pa druga toženka ni imetnica te nevarne stvari, temveč je to sama tožnica (saj se vodomerni jašek nesporno nahaja na njenem (oziroma formalno moževem) zemljišču).
Iz določbe 79. člena ZZK-1 nedvomno izhaja, da je mogoče zaznambo spora pod pogoji, ki jih določa zakon, dovoliti le v primeru, da je spor v teku, ne pa po tem, ko se spor konča.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – pogoji za vpis – vknjižba spremembe solastniških deležev
V konkretnem primeru je bil vpis dovoljen na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in je v celoti skladen z vsebino sodne poravnave.
Pritožiteljica bo, če bo želela vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje, morala izposlovati to v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, ki predstavlja listino, primerno za vpis spremembe lastninskega stanja v zemljiški knjigi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSM0021166
OZ člen 179. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 338, 338/1, 339, 339/2, 353.
pravična denarna odškodnina - nematerialna škoda - škoda, ki presega običajne meje
Tožnik kot oškodovanec je upravičen do pravične denarne odškodnine po kriterijih iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za telesne bolečine, duševne bolečine in za strah, ki izvirajo iz posega v njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica in pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati, pri čemer tak poseg predstavlja v našem primeru imisija hrupa, nad tolerančno mero.
nagrada stečajnemu upravitelju – poplačilo zadnjega dela nagrade – preuranjeno odločanje
Odločanje o zadnjem delu izplačila nagrade upravitelju je preuranjeno, saj je odvisno od odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.
sklep o preizkusu terjatev – umik prijavljene terjatve – napotitev na pravdo – ločitvena pravica – akcesornost ločitvene pravice
Ker je pritožnik umaknil terjatev, zavarovano z ločitveno pravico na premoženju, ki je bila predmet izpodbijane napotitve pritožnika na drug postopek, se izkaže, da zgolj vztrajanje na ločitveni pravici, ne da bi se v predmetnem stečajnem postopku uveljavljala tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico, ne more imeti nobenih pravnih učinkov v tem postopku.
Določba prvega odstavka 98. člena ZZK-1, pa določa, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe opravi proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Ker zemljiškoknjižno sodišče odloča zgolj o formalnih in materialnih pogojih za vpis v zemljiško knjigo, kot je bilo že obrazloženo, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ne more vpisati, če se ta ne glasi v breme zemljiškoknjižnega lastnika. Sklicevanje pritožbe na določila ZIZ so zato neutemeljena, ker mora sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odločati v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek, torej po določilih ZZK-1.
Opustitev imenovanja arbitra s strani nasprotnega udeleženca tudi ne predstavlja zakrivljenega ravnanja nasprotnega udeleženca, zaradi katerega bi moral nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu. Nasprotni udeleženec je svoje ravnanje utemeljeval z razlago med pravdnima strankama spornega pogodbenega določila glede reševanja sporov med strankama, ki pa je sodišče prve stopnje ni sprejelo. Neutemeljeno upiranje nasprotnega udeleženca samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
Nova škoda je le takšna škoda, ko niti tožnik niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in tudi ne predvideti njenih posledic in zato tudi ni bila predmet plačila odškodnine.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066600
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 2, 2/2, 68, 90, 90/1, 114, 114/4, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 46, 46/7, 134, 234. ZPrCP člen 58, 58/7.
pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obdolženca - zaslišanje obdolženca - obramba z zagovornikom - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - načelo materialne resnice - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče - prednost na križišču - meje sankcioniranja prekrškov - časovna veljavnost zakona - milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Sodelovanje pri procesnih dejanjih v postopku o prekršku je odvisno od tega, ali je obdolženec podal takšno zahtevo v smislu 1. odstavka 90. člena ZP-1.
Pritožbeno sodišče je po ugotovitvi, da so v ZPrCP za obravnavani prekršek za konkretnega storilca predpisane milejše sankcije, dejanje, kot je opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, pravno opredelilo kot prekršek po 7. odstavku 58. člena ZPrCP ter zanj ob uporabi 2. odstavka 2. člena ZP-1 izreklo predpisani sankciji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069443
OZ člen 190, 198, 618. ZPP člen 8, 213, 213/2.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje najemne pogodbe – pravni naslov – uporabnina – zavrnitev dokaznega predloga – dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.
odpoved dediščini v korist določenega dediča – pozneje najdeno premoženje
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice -pogoji za vpis – načelo formalnosti postopka
V konkretnem primeru določbe 6. člena ZPPLPS ni mogoče uporabiti, ker je predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe za poslovni prostor, ki ni bila sklenjena po določbah Stanovanjskega zakona in Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.
sklep o zavarovanju terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – pravnomočnost – vknjižba zastavne pravice po uradni dolžnosti
Sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je ena izmed listin, ki so podlaga za vknjižbo. Do vknjižbe zastavne pravice ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.