posojilna pogodba - stanovanjski kredit - skupno premoženje zakoncev - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da najetje posojila v predmetni pravdni zadevi za gradnjo stanovanjske hiše za potrebe družine predstavlja upravljanje skupnega premoženja, kot to določa drugi odstavek 52. člena ZZZDR. Upnik zato lahko terja plačilo celotnega dolga od enega ali drugega zakonca ne glede na to, kdo od njiju je konkretno obveznost prevzel, glede na to, da po citirani določbi drugega odstavka 56. člena navedenega zakona zakonca odgovarjata za obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem nerazdelno in sicer tako s skupnim kot tudi s posebnim premoženjem.
Predlagatelj zahteva ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice v korist nasprotnega udeleženca neveljavna, da se tako zemljiško stanje izbriše in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Gre torej za izbrisno tožbo, ki je po določbi 245. člena ZZK-1 podlaga za zaznambo izbrisne tožbe v zemljiški knjigi.
Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi imela kakršnokoli upravičenje do s strani prvotožene stranke zastavljenih vrednostnih papirjev, niti da bi ji ta upravičenja nastala v posledici ugotovitve ničnosti vseh treh pogodb, na katere se sklicuje v tožbenem zahtevku, ni izkazala pravovarstvenega interesa za uveljavljanje začasne odredbe s prepovedjo drugotoženi stranki razpolaganja z zastavljenimi vrednostnimi papirji. V posledici ničnosti sklenjene zastavne pogodbe bi namreč vrnitvene zahtevke lahko uveljavljala le prvotožena stranka kot zastavitelj.
Tožeča stranka je v okviru dosedanjih trditev zatrjevala zgolj, da je drugotožena stranka eno od menic zlorabila na ta način, da jo je neupravičeno izpolnila zaradi poplačila navideznega posojila po pogodbi o kratkoročnem posojilu z dne 23. 02. 2009. Ob pomanjkanju trditev, da je prenehala obveznost tožeče stranke do drugotožene stranke iz sklenjene kreditne pogodbe z dne 27. 11. 2008, se tako izkaže nesklepčna tožba v delu, s katerim uveljavlja tožbeni zahtevek na izročitev treh preostalih menic, ki jih je drugotožena stranka prejela v zavarovanje obveznosti po kreditni pogodbi z dne 27. 11. 2008.
Tožba na izbris znamke, ki predmetne blagovne znamke v tožbenem zahtevku ne imenuje oziroma ne opiše, namesto tega pa navaja le zaporedno številko „mednarodno registrirane znamke“, nima določenega zahtevka.
Tožnik se kljub temu, da je vabilo prejel in da je bil opozorjen na posledice, brez opravičila ni odzval na vabilo in se ni udeležil informativno motivacijskega seminarja. Zaradi takega ravnanja ga je tožena stranka utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
obvezno zavarovanje - prispevki - predlog za izvršbo
Toženec je bil v spornem obdobju prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 20. točke 15. člena ZZVZZ kot oseba z drugimi prihodki in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Ob ugotovitvi, da za določeno obdobje ni plačal prispevkov, je tožeča stranka zoper toženca utemeljeno podala predlog za izvršbo, s katerimi bi se neplačani prispevki poravnali.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev
V primeru izvršbe zoper delodajalca po 134. členu ZIZ gre za atrakcijo pristojnosti, saj je predlog proti dolžnikovemu dolžniku vezan na vodenje postopka proti dolžniku.
sklep o zavarovanju terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – pravnomočnost – vknjižba zastavne pravice po uradni dolžnosti
Sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je ena izmed listin, ki so podlaga za vknjižbo. Do vknjižbe zastavne pravice ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
Pritožbeno sodišče je odločilo, da mora toženec kriti malo več kot polovico (53 %) mesečnih stroškov otrok, saj je upoštevalo, da je v pretežni meri breme varstva in vzgoje na strani tožnice, hkrati pa tudi okoliščine, ki jih je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da način življenja toženca kaže, da ima višje mesečne dohodke, kot jih realno izkazuje.
delitev solastnine – fizična delitev – prekluzija – civilna delitev – sodni izvedenec – soglasje za izvedbo vlaganj pred delitvijo
Ker je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagateljica pa z vlaganji oziroma posegi, ki bi bili potrebni za vzpostavitev dveh samostojnih enot, ni soglašala, soglasja pa ni dal niti nasprotni udeleženec, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ter odločilo, naj se nepremičnina proda in razdeli kupnina. Velja namreč, da če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja, saj ima solastnik pravico do delitve solastne stvari v takem stanju, v kakršnem trenutno je.
Ni mogoče mimo dejstva, da je vzrok tožničinih poškodb, ki jih je utrpela pri padcu v notranjost vodovodnega jaška, ko je stopila na pokrov jaška, in v posledici katerih obtožuje odškodnino v obravnavani zadevi, nevzdrževanje pokrova vodovodnega jaška, v katerem se nahaja vodomer. Ker se le-ta nesporno nahaja na tožničinem vrtu ob njeni hiši, druga toženka ni dolžna vzdrževati jaška s pokrovom. Kolikor pa gre za nevarno stvar (zaradi dotrajanih nosilcev pokrova vodomernega jaška), pa druga toženka ni imetnica te nevarne stvari, temveč je to sama tožnica (saj se vodomerni jašek nesporno nahaja na njenem (oziroma formalno moževem) zemljišču).
tožba na ugotovitev očetovstva – dokazovanje očetovstva – izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za DNK analizo
Vabilom Inštituta za sodno medicino v Ljubljani za odvzem biološkega materiala oziroma vzorcev za DNK analize se toženec brez upravičenega razloga ni odzival, s čemer je onemogočil izvedbo tega dokaza. Prvo sodišče iz navedenega razloga ni moglo izvesti tega dokaza, zato je ravnalo pravilno, ko je takšno toženčevo ravnanje ob dokazovanju očetovstva štelo tožencu v škodo ter odločilo ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066600
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 2, 2/2, 68, 90, 90/1, 114, 114/4, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 46, 46/7, 134, 234. ZPrCP člen 58, 58/7.
pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obdolženca - zaslišanje obdolženca - obramba z zagovornikom - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - načelo materialne resnice - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče - prednost na križišču - meje sankcioniranja prekrškov - časovna veljavnost zakona - milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Sodelovanje pri procesnih dejanjih v postopku o prekršku je odvisno od tega, ali je obdolženec podal takšno zahtevo v smislu 1. odstavka 90. člena ZP-1.
Pritožbeno sodišče je po ugotovitvi, da so v ZPrCP za obravnavani prekršek za konkretnega storilca predpisane milejše sankcije, dejanje, kot je opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, pravno opredelilo kot prekršek po 7. odstavku 58. člena ZPrCP ter zanj ob uporabi 2. odstavka 2. člena ZP-1 izreklo predpisani sankciji.
Tožnika od toženca ne moreta zahtevati, da opravi natančno določena dejanja, ampak zgolj to, da vznemirjanje s prekomernim hrupom preneha. Izbira potrebnih zaščitnih ukrepov je prepuščena tožencu, kar je hkrati tudi njegova obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0065932
SZ člen 117, 118. ZPP člen 319.
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – slamnati kupec – navidezna pogodba – subjektivne meje pravnomočnosti – ničnost – pridobitev lastninske pravice – tožba na ugotovitev lastninske pravice – lastninska tožba
Po določbi 118. člena SZ so s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe po tem zakonu, kupci prevzeli vse pravice in obveznosti, kot so jim imeli lastniki stanovanj, pri čemer je zakon izhajal iz dejstva, da večina stanovanj v času privatizacije še ni bila vpisana v zemljiški knjigi. S sklenitvijo prodajne pogodbe z dne 10. 12. 1991 je bil zato položaj toženke izenačen s položajem lastnika stanovanja.
V 3. odstavku 86. člena ZPP je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba se ne nanaša le na izredna pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, temveč na postopke z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi, kar je tudi obnova postopka.