oprostitev plačila sodnih taks - podredno postavljen predlog za odlog plačila sodnih taks
Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP, katerega uporabo narekuje določba tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) mora sodišče, če je podanih več zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, odločiti o naslednjem zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. O podredno postavljenem predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse bo sodišče prve stopnje moralo odločati, glede na to, da je zavrnilo primarno postavljen predlog za oprostitev plačila sodne takse, tako da bo izdalo dodaten sklep (smiselna uporaba 325. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
plača - obstoj delovnega razmerja - odškodnina za neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust
Za obdobje, za katero tožnica ni zahtevala ugotovitve obstoja delovnega razmerja, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja (plačilo plače) ni utemeljen.
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku zaključila delovno knjižico in ga za nazaj odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem opravila kakršen koli postopek oz. da bi za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla kakršne koli razloge, ni zakonito.
zdravstveni zavod - odgovornost za opustitev pregleda zdravstvenih pripomočkov - odgovornost za pravilno izbiro zdravstvenih pripomočkov - odgovornost strokovnjaka
Zaradi opustitve dolžnega pregleda zdravstvenih pripomočkov tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca. Tožena stranka kot strokovnjak na svojem področju odgovarja tudi za pravilno izbiro pripomočkov, ki jih daje pacientom.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker listin, ki jih je samo zahtevalo in za katere je tožničinemu pooblaščencu tudi omogočilo, da jih vpogleda, ni vključilo v dokazni sklep: Teh listin tudi ni popisalo in vložilo v spis, tako da niti ni jasno, ali jih je vrnilo toženi stranki. Ker brez podatkov v teh listinah ni mogoče presoditi resničnosti očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro
V kolikor delodajalec določi kriterije, po katerih ocenjuje delavce, je dolžan te kriterije enako upoštevati pri vseh primerljivih delavcih. Ta pogoj za zakonito odpoved je bil v presojani zadevi izpolnjen, tako da je ob upoštevanju, da toženo stranko kriteriji iz 100. čl. ZDR niso zavezovali, ker ni šlo za večje število delavcev, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, zakonita.
Vrednotna in resna družbena kritika medijske krajine, ki primeroma vključuje tudi oddaje tožene stranke, le-te ne upravičuje do objave popravka.
Predmet kritike je javni prostor, ki je javno dostopen (ni skrit, nasprotno, je hoteno razkrit, kar je navsezadnje celo smoter njegovega obstoja), zato takšna družbena kritika o nečem javno dostopnem, tistega, ki je kritiziran, ne upravičuje do objave popravka.
Pravica osebnosti vsebuje med drugim tudi prvino, da se posameznik v družbi in v javnosti prikazuje tak kot je in ne v izkrivljeni, očitno neresnični osebnosti podobi. V pravico osebnosti seveda ne bo poseženo, če je oseba, ki nastopa v javnem življenju, predmet (tudi vrednotnih, mnenjskih) kritik. Je pa v osebnostno pravico (vključujoč v pravico do dobrega imena) poseženo, če se o posamezniku dejstveno trdi nekaj, kar je vrednotno slabo ali celo zavržno, pa dejstvo, ki se mu pripisuje, ni resnično.
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta). Tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
služnostna pravica – imisije – splošno znano dejstvo – krajevni običaji – padanje snega s strehe – prepoved vznemirjanja
Ob splošni določbi o prepovedi medsebojnega vznemirjanja (73. čl. SPZ) je v 87. čl. SPZ posebej urejeno odtekanje meteornih padavin, ki zajema tudi padanje snega s strehe. Gre za direktno imisijo, ki je prepovedana, razen kadar se ta izvaja na podlagi pravnega naslova.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka dokazala, da je dejansko izvedla reorganizacijo, tako da ni več potrebovala dela po tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Tudi možnosti za zaposlitev pod spremenjenimi pogoji ni bilo, tožena stranka je le sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas z enim delavcem (takšna pogodba za tožnika ne predstavlja ustrezne zaposlitve), z enim "delavcem" pa je sodelovala le poslovno (ne da bi z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi).
ZDR člen 8, 8/1, 13, 14, 47. OZ člen 45, 45/1, 86, 86/1. ZDSS-1 člen 49. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 31.
sprememba pogodbe o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - izpodbojnost - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mest
Sindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke sprožil kolektivni delovni spor. Ker tega ni storil, tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu ne morejo uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o sistemizaciji delovnih mest) zaradi nepravilnosti v postopku sprejema, ampak se pravilnik šteje za veljavnega. Ugovor, da so nove pogodbe o zaposlitvi, ki temeljijo na tem splošnem aktu, nične, tako ni utemeljen.
Namen sodnih taks kot ene izmed obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij je tudi v tem, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča. Iz tega sledi, da so takse predpisane (1) ne le zaradi zagotavljanja procesne discipline, ampak (2) tudi iz fiskalnih razlogov. Zato pravočasno plačilo predpisane takse na račun sodišča, ki je sprva bilo pristojno za odločitev o sporu, kasneje pa je postalo pristojno drugo sodišče, ne daje podlage za uporabo 3. odstavka 105.a člena ZPP.
plačilo za delo - gotovinsko izplačilo - posojilna pogodba
Tožnik je znesek, ki ga vtožuje (in tudi ostale, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno), prejel ter prejem gotovine potrdil z lastnoročnim podpisom. Prejeti zneski ustrezajo ustnemu dogovoru glede plačila 10 % od prometa v posameznem mesecu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - ponovna odmera
Toženec je utemeljeno zavrgel tožnikovo zahtevo, s katero je ta ponovno uveljavljal priznanje pravice do pokojnine po ZPIZVZ, ker se v vmesnem času od izdaje zavrnilne odločbe toženca dejansko stanje glede izplačevanja akontacije vojaške pokojnine, pa tudi pravno stanje, ni z ničemer spremenilo.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – neplačilo najemnine in stroškov – opomin pred tožbo - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Za obstoj krivdnega odpovednega razloga iz 4. točke prvega odstavka 103. čl. SZ-1 je odločilno, da kršitev v roku iz opomina pred tožbo, sestavljenega v skladu s tretjim odstavkom čl. 103 SZ-1, ni bila odpravljena.
obvezno zavarovanje - prispevki - predlog za izvršbo
Toženec je bil v spornem obdobju prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 20. točke 15. člena ZZVZZ kot oseba z drugimi prihodki in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Ob ugotovitvi, da za določeno obdobje ni plačal prispevkov, je tožeča stranka zoper toženca utemeljeno podala predlog za izvršbo, s katerimi bi se neplačani prispevki poravnali.