motenje posesti – izrek sklepa – vsebina izreka sklepa v sporu zaradi motenja posesti – opis motenja posesti
Dejstva, ki jih ugotavlja sodišče glede motenja posesti pod točko 1. izreka sklepa (ugotovitev kdaj in kako je prišlo do motenja posesti, s katerim motilnim ravnanjem), ne spadajo v izrek sklepa, pač pa v razloge (še posebej, ker gre za nedopustno ugotavljanje dejstev, ne pa pravice ali pravnega razmerja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061617
ZVPSBNO člen 15, 15/1. ZS člen 72.
spor majhne vrednosti – pravočasna vložitev nadzorstvene pritožbe kot predpostavka za zadoščenje po ZVPSBNO – urgenca – pravnomočnost sklepa
Ker do odločitve pritožbenega sodišča dne 09. 06. 2009 pravnomočnost sklepa ni nastopila, je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni vložil nobenega pospešitvenega sredstva po določilih ZVPSBNO, materialnopravno zmoten. Glede na to, da je ugotovilo, da je tožnik 19. 02. 2005 v kazenskem postopku vložil urgenco, je materialnopravno zmoten tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni vložil pospešitvenega sredstva v skladu s prej veljavnimi predpisi.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja že v roku 24 ur
Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zaključek, da tožniku ne nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, niti mu ne grozi takšno nasilje, da bi bila potrebna izdaja ureditvene začasne odredbe z vzpostavitvijo prejšnjega stanja že v roku 24 ur. Upoštevati je potrebno tudi, da gre za pravdo zaradi motenja posesti, v teh pravdah pa mora sodišče že po zakonu paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
V tej zadevi je bistven odgovor na vprašanje, ali je prišlo do padca prometnega znaka na tožnico zaradi nepravilne težitve le-tega, za katero je odgovorna tožena stranka oziroma njen zavarovanec, ali pa je prišlo do padca prometnega znaka zaradi takrat nepravilne obtežitve izključno v posledici ravnanja nekoga tretjega (vandalov), kar pa zavarovanec tožene stranke ni mogel predvideti oziroma preprečiti. Pritožbeno sodišče se v tej zvezi strinja s tem, da odstranjevanje vreč, s katerimi je bil prometni znak v osnovi obtežen, za zavarovanca tožene stranke ni predstavljal nepredviden in nepreprečljiv dogodek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL0057831
OZ člen 299.
odškodnina zaradi razlastitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker se je predlagateljica z višino svoje obveznosti, torej višino odškodnine, katera med strankama ni sporna in tudi ni predmet pritožbenega postopka, seznanila že z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nasprotnemu udeležencu pripadajo zakonske zamudne obresti od preteka paricijskega roka dalje od izdaje odločbe sodišča prve stopnje in ne morebiti od izdaje odločbe sodišča druge stopnje.
Na ničnost posla odkazuje goljufiv namen toženke, izkazan tudi s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 466/2001, s katero je bila slednja obsojena za kaznivo dejanje goljufije po 1. in 2. odst. 217. čl. KZ. Tako nemoralno ravnanje toženke pri sklepanju pogodbe nasprotuje temeljnemu načelu obligacijskega prava, načelu vestnosti in poštenja iz 12. čl. ZOR, zato je takšna pogodba nična, saj nasprotuje družbeni morali, to pa je ničnostni razlog iz 103. čl. ZOR.
Tožeča stranka je sklenjeno pogodbo štela za darilno pogodbo in je sodišče prve stopnje pravno zmotno opredelilo navedeno pogodbo za preužitkarsko, s čimer je preseglo trditveno podlago stranke.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožena stranka krivdno odgovarja za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri popravljanju oziroma odpravljanju okvare na zavornem sistemu vozila, ker tožniku ni zagotovila brezhibnega vozila, torej vozila, pri katerem ne bi prišlo do obrabe zavornih ploščic.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnik izkazal svojo terjatev za verjetno (zemljiškoknjižni podatki o lastništvu) ter uporabo sile (vložena kazenska ovadba).
Gre za regulacijsko začasno odredbo, katerih vsebina je lahko enaka vsebini tožbenega zahtevka, kadar zavarovanje terjatve iz spornega razmerja drugače ni možno.
ZVEtL člen 15, 26. ZZK-1 člen 79, 148, 152. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine in postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi – izrek zemljiškoknjižnega sklepa – izostanek navedbe listine – razlaga pojma „odredba“ po 15. členu ZVEtL
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo nepravdno sodišče zaznambo (po ZVEtL-u) odrediti s sklepom, kajti odredba v teh postopkih pomeni le nadomestek strankinega predloga, listino, ki je podlaga za zaznambo, pa v obeh primerih predstavlja predlog za vzpostavitev etažne lastnine oziroma predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi.
Glede na to, da je obrazložitev zemljiškoknjižnega sklepa, upoštevajoč pri tem tretji odstavek 152. člena ZZK-1, potrebna zgolj v primeru, če sodišče zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, ne pa tudi v primeru, ko se vpis dovoli, je izostanek navedbe listine, ki je bila podlaga za vpis, v izreku sklepa, takšna kršitev, ki dejansko onemogoča preizkus izpodbijanega sklepa tako stranki sami kot tudi pritožbenemu sodišču in zato pomeni kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
V postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je predmet spora pravni učinek pravnega posla ali drugega pravnega dejanja med dolžnikom in toženo stranko v razmerju do tožeče stranke ter dovolitev poplačila terjatve iz premoženja, ki naj bi se z izpodbijanim pravnim dejanjem preneslo na toženo stranko, ne pa usoda denarne terjatve tožeče stranke do dolžnika.
Pravilo compensatio lucri cum damno v povezavi s pravilom o popolni odškodnini terja, da se od tržne vrednosti izropanja državnega granita v razsutem stanju odštejejo stroški predelave.
ZPP člen 2, 2/1, 335, 335-4, 336. ZSReg člen 41, 41/1, 41/3.
tožba na ničnost vpisa v sodni register – subjektivni rok – nepopolna pritožba – podpis pritožnika
Sodišče prve stopnje je 30 – dnevni subjektivni rok napačno štelo od dneva, ko naj bi tožniki izvedeli za odločitev višjega sodišča o pritožbi zoper vpis in ne od dneva, ko naj bi izvedeli za razloge ničnosti vpisa, vendar je njegova odločitev o zavrženju tožbe kljub temu pravilna, saj tožniki niti v tožbi niti v pritožbi niso navedli, da za razloge ničnosti, ki so jih navedli v tožbi, niso vedeli že pred prejemom sklepa Višjega sodišča IV Cpg 783/2009 z dne 27. 01. 2010 oziroma da so zanje izvedeli šele po prejemu tega sklepa.
skupno premoženje – poslovni delež – darilo – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju – določitev deležev na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.
odškodninska odgovornost pravne osebe – ravnanje organov pravne osebe – društvo
Toženec je deloval v funkciji organa društva. Pravna oseba svojo voljo oblikuje v organih, katerih člani so fizične osebe. Ravnanje njenih organov se tako šteje za ravnanje same pravne osebe, ne pa fizičnih oseb, ki so člani organa. Za škodo, ki jo povzročijo fizične osebe kot člani njenih organov, zato odgovarja sama pravna oseba. Glede na to, da je bila v obravnavani zadevi ara v višini 2.000,00 EUR izročena na podlagi (sicer nezakonite) odločitve organa tožeče stranke in ne samovoljnega ravnanja toženca, je jasno, da toženec za nastalo škodo ne more biti odgovoren.
upravičen vzrok – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zadostna skrbnost
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni ravnala z zadostno skrbnostjo s tem, ko si je za prihod na narok izbrala avto, ki se je v obdobju zadnjega pol leta pred narokom pokvaril kar trikrat.
Šlo je za nezanesljivo prevozno sredstvo, zaradi česar bi mogla in morala predvideti, da se z njim ne bo mogla uspešno pripeljati na narok.
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prvem zapuščinskem postopku, ne pomeni odpovedi te pravice za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja.