ZPP člen 277, 318. ZDR člen 42, 109, 126, 130, 131.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka je odgovor na tožbo podala pravočasno, vendar je v odgovoru na tožbo izrecno in nedvoumno ter obrazloženo nasprotovala tožbenemu zahtevku tožnika le v zvezi z neto plačo za oktober 2010, stroški prevoza na delo in z dela za isti mesec, regresom za letni dopust za leto 2010 nad zneskom 734,15 EUR in odpravnino nad zneskom 5.450,00 EUR. Ker glede preostalega dela tožbenega zahtevka (obrazloženega) odgovora na tožbo ni podala, je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. čl. ZPP utemeljeno izdalo delno zamudno sodbo, v kateri je toženi stranki naložilo v plačilo neprerekane terjatve.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 2008, tako da je tudi v letu 2010 pridobila pravico do letnega dopusta in s tem tudi do regresa za letni dopust. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih predpostavkah iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je njenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude (2. 7. 2010) ugodilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - dokazno breme
V konkretnem sporu bi bilo neracionalno, če bi sodišče nadalje razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z očitki tožnici, ki se nanašajo na nepravilnosti pri pripravi katalogov tožene stranke, saj za zaključek, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita, zadoščajo ugotovitve, da je tožnica odklanjala delo v klicnem centru in da sodelavcem ni posredovala zahtevanih informacij.
Ker so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi in je tožnik zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo brez njegove volje oziroma krivde. Kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve na drugo delovno mesto od 31. 12. 1999, ki ni bil uživalec nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve, vložene dne 20. 10. 2008, lahko uveljavi le pravice po ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost), ne pa po prej veljavnem ZPIZ (nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo).
ZDR člen 8, 8/1, 13, 14, 47. OZ člen 45, 45/1, 86, 86/1. ZDSS-1 člen 49. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 31.
ničnost - izpodbojnost - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mest
Sindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji tožene stranke sprožil kolektivni spor. Ker tega ni storil, ne morejo tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest), ampak se pravilnik šteje za veljavnega.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici priznalo regres za letni dopust za leto 2010, do katerega je po lastnih navedbah v tožbi upravičena.
Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal dokončno odločbo toženca v zvezi z začasno odločbo toženca, s katero mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine, izkazoval le do izdaje dokončne in pravnomočne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je nadomestila začasno odločbo. Ker od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe.
postopek osebnega stečaja – prijava in preizkus terjatev – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – sklep o preizkusu terjatev – prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice – ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Ker za postopek osebnega stečaja ne velja, da ločitvena pravica v primeru, če upnik zamudi rok za prijavo le-te, preneha, bo upnikova naknadno prijavljena ločitvena pravica lahko predmet preizkusa v nadaljnjem postopku.
Pritožbene navedbe o tem, da so zaslišane priče v prvotnem postopku izpovedovale predvsem o uživalnem stanju in ne o dobri veri tožnikov, niso relevantne, saj bi dobro vero moral izpodbiti toženec, ki pa mu ta poskus v dosedanjem postopku ni uspel in k drugačnim ugotovitvam kot že omenjeno ne bi prispevala niti izpoved J. H. (nov dokaz). Njena izpoved namreč v luči celotnega postopka ne bi pomenila, da je tožnik vedel, da podarjeno zemljišče, ki ga že vse od daritve uživa, po katastrskih načrtih ni njegovo.
ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 4, 4/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pojem verodostojne listine - ustreznost verodostojne listine - obrazložen ugovor - pravno relevantna dejstva
Dolžnika kot pravno relevantno dejstvo smiselno uveljavljata subsidiarno poroštvo.
Obvezen podatek o verodostojni listini je tudi njena oznaka na način, da bo dolžniku čimbolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre. Kot verodostojno listino, ki jo je označil s kataloško številko 4, je upnik označil vsebino, ki verodostojne listine ne predstavlja.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 145, 145/1, 145/1-9, 157, 208. ZPP člen 337.
seznam izvršilnih naslovov – izvršba na nepremičnine – davčna izvršba – sodna izvršba
Z začetkom uporabe ZDavP-2 01. 01. 2007 je seznam izvršilnih naslovov izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko dovolita davčna in sodna izvršba. Seznam ne more nalagati dolžniku večjega bremena, kot ga nalagajo posamezni izvršilni naslovi skupaj oziroma kot znaša vsota zapadlih davkov in prispevkov. Izvršilni naslov torej obsega le seštevek posameznih terjatev iz različnih obdobij in različnih izvršilnih naslovov, ne more pa obsegati ničesar, kar ni določeno že v njegovih sestavnih delih.
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe. Predmetni izvršilni postopek vsebinsko pomeni nadaljevanje postopka davčne izvršbe, saj je neuspešnost slednjega pogoj za izvršbo na nepremičnine, ki se vodi v sodnem postopku. Dolžnik bi moral morebitna plačila uveljavljati že v postopku davčne izvršbe.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar velja tako v postopku davčne kot tudi sodne izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063350
ZOR člen 616, 616/2, 646, 646/2. ZPP člen 212, 254.
gradbena pogodba –plačilo za delo – ugovor zoper zahtevek za plačilo – odgovornost za stvarne napake – pravica do znižanja plačila – pravica do povračila škode – zmanjšanje odgovornosti izvajalca – dokazovanje – postavitev drugega izvedenca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženi stranki v garderobi, sanitarijah in čajni kuhinji nastala škoda v višini 3.500,00 EUR, po materialnem pravu nima posledice prenehanja obveznosti tožene stranke, da tožeči stranki plača opravljeno delo. Tožena stranka namreč odškodnine – torej svoje terjatve nasproti tožeči stranki procesno ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota svoje terjatve s terjatvijo tožeče stranke proti njej, niti z nasprotno tožbo. V ugovoru zoper sklep o izvršbi si je sicer pridržala pravico vložiti nasprotno tožbo zaradi uveljavljanja odškodnine, kot rečeno pa med postopkom te pravice ni izkoristila, niti ni odškodnine za škodo konkretizirala s pobotnim ugovorom.
ZZK člen 9. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 49.
vknjižba lastninske pravice – vpis etažne lastnine – etažni načrt stavbe
Pogoji za vpis etažne lastnine niso bili izpolnjeni, saj pritožnica ob predlogu za vpis ni priložila etažnega načrta stavbe, ki bi zajemal tudi njeno stanovanje, na katerega se je njen predlog nanašal.
krivdna odgovornost – poškodba na delu – usposabljanje vojakov - vštevanje zavarovalnine
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni zadoščalo, da je bilo doskočišče urejeno le na začetku vaje, pač pa bi ga morali rahljati tudi vmes, tako da bi bilo razrahljano in da v njem ne bi bilo lukenj. Prav tako ne drži, da trdnost doskočišča ne vpliva na varnost doskoka. Res je bistvena tehnika doskoka, vendar pa tožena stranka pozablja, da so bili to vojaki na usposabljanju in da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo potrebno vajo izvajati hitro in da se je izvajanje vaje tudi ocenjevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OKOLJSKO PRAVO
VSM0021225
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 352. ZPP člen 9, 11, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 196, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
splošno koristna dejavnost – škoda, ki presega običajne meje – hrup – temelj odškodninskega zahtevka – zastaranje odškodninskega zahtevka – nepremoženjska škoda – bodoča škoda – duševne bolečine – pravična denarna odškodnina – pravica do zdravega življenjskega okolja
V primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, lahko prizadeta oseba (oškodovanec) zahteva povrnitev škode, ki presega običajne meje.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – procesna skrbnost
Procesna skrbnost je pravni standard. Odgovor na to, ali je stranka ravnala skladno s tako uveljavljenim standardom, je v posameznem primeru odvisen od konkretnih okoliščin zbiranja procesnega gradiva, te pa se razlikujejo glede na to, ali gre za tožečo ali toženo stranko.
Pravilo compensatio lucri cum damno v povezavi s pravilom o popolni odškodnini terja, da se od tržne vrednosti izropanja državnega granita v razsutem stanju odštejejo stroški predelave.