Določila kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1 ožijo krog možnih storilcev tega kaznivega dejanja v primerjavi z v času storitve kaznivega dejanja veljavnimi določili prvega odstavka 244. člena KZ, saj se po določilih spremenjenega zakona to kaznivo dejanje ne stori več zgolj "pri opravljanju gospodarske dejavnosti", ampak "pri njenem vodenju in nadzorstvu", kar pomeni, da lahko to kaznivo dejanje po določilih KZ-1 stori le tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti vrši funkcijo, kot se to zahteva sedaj, pri čemer ni prezreti, da je s temi določili odpravljena tudi subsidiarna narava dejanja. Prav tako vodstveno funkcijo pa je obtoženi kot direktor dejansko opravljal, kar pomeni, da je kaznivo dejanje kot se mu očita iz tega razloga moč še vedno pravno opredeliti po določilih KZ.
Tudi če je šlo za kredita odobrena iz namenskih sredstev Republike Slovenije, je bilo razpolaganje z njimi prenešeno na RRA katera jih ni podeljevala kot nepovratna sredstva, ampak kot kredit po podpisu kreditnih pogodb. Okoliščina, da je RRA kasneje od nekaterih prejemnikov kredita tega skušala izterjati, pomeni, da je bilo vseskozi jasno, da bo podeljeni kredit potrebno vrniti v celoti in da je bil s tem seznanjen tudi obtoženi, ki je kreditne pogodbe podpisal. Zato bi kot direktor moral poskrbeti, da bi bil navedeni dolg samostojnega podjetnika izterjan. Že iz obtoženčevega zagovora jasno izhaja, da se je zavedal, da bi moral poskrbeti za izterjavo dolga, pa tega brez da bi imel kakšen tehten razlog, ni storil.
Tožnik sodnega spora (zaradi plačila odpravnine) do izdaje ustavne odločbe ni sprožil, kar pomeni, da o spornem razmerju še ni bilo pravnomočno odločeno. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se je pri odločanju oprlo na to ustavno odločbo, ki je ugotovila neskladje tretjega odstavka 3. člena ZPSV z URS, in je posledično pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku. Ugotovilo je, da mu je tožena stranka pri izplačilu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti brez pravne podlage (za ustrezno določbo ZPSV je bilo ugotovljeno, da je neustavna) odbila 22,10 % in ta znesek odvedla kot prispevek za socialno varnost, namesto, da bi mu izplačala celotno odpravnino (v bruto znesku).