ZPPSL člen 117, 117/5, 117, 117/5. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
stečajni postopek - stroški postopka - stečajni postopek
Med pravdnima strankama ni sporno, da tožeča stranka stečajnega upravitelja ni obvestila, med katerimi vzajemnimi terjatvami je izvršila pobot. Če bi v prijavi navedla (ali posebej obvestila stečajnega upravitelja), da terjatve iz kreditne pogodbe št. 2/97 v stečajnem postopku ne prijavlja zato, ker jo do zneska 1,347.345,60 SIT šteje za pobotano z nasprotno terjatvijo tožene stranke, terjatev iz naslova kreditne pogodbe št. 3/98 pa šteje za pobotano s terjatvijo tožene stranke do zneska 1,469.338,67 SIT) potem bi do prerekanja terjatve v višni 2,816.684,27 SIT (1,347.345,60 SIT + 1.469.338,67 SIT) s strani stečajnega upravitelja ne prišlo. Po določilu 1. odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Vendar pa to določilo za primere iz 5. odstavka 117. člena ZPPSL, ne velja.
Veljavni delovnopravni predpisi ne določajo več instituta "z delom pridobljenih delovnih zmožnosti". Ker pojma strokovna izobrazba ni mogoče izenačevati z usposobljenostjo za delo, ima prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavec, ki ima zahtevano oz. višjo strokovno izobrazbo v primerjavi z delavcem, ki ima nižjo ali neustrezno strokovno izobrazbo, čeprav sta za delo na določenem delovnem mestu usposobljena oba.
ZOR člen 360, 360/2, 360/3, 361, 361/1, 371, 387, 360, 360/2, 360/3, 361, 361/1, 371, 387. ZDDO člen 60, 60/1, 60, 60/1. ZLPP člen 31, 31/6, 31, 31/6. ZPP člen 353, 353. ZPSPID člen 9, 9/2, 11, 11/2, 11/4, 28, 28/8, 28/8-2, 45, 9, 9/2, 11, 11/2, 11/4, 28, 28/8, 28/8-2, 45. KPND člen 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2.
pretrganje zastaranja - lastninski certifikat
Obvestila o upravičenosti do lastniškega certifikata, ki je bilo izdano delavcem v državnih organih, ni mogoče šteti za pisno pripoznavo obveznosti iz naslova neizplačanih razlik plač. Zato to obvestilo ni pretrgalo zastaranja po 387. členu ZOR.
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni odločalo o delu zahtevka tožeče stranke, ki se je nanašal na zakonite zamudne obresti, tožnik pa se je pritožil samo zaradi tega, ker sodišče s sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih strank, ki so bili predmet postopka, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da z dopolnilno sodbo odloči še o zahtevku glede zamudnih obresti.
Tožena stranka ni bila dolžna pri izbiri delavcev, ki preidejo na delo k drugemu delodajalcu, upoštevati vseh prodajalcev iz svojih trgovin, ki še poslujejo, saj tak način izbire delavcev, v določbah ZTPDR ter SKPGD, ki urejejo prevzem na delo k drugemu delodajalcu, ni predviden (ker ne gre za postopek ugotavljanja trajnih presežkov delavcev). Kadar gre za prehod delavcev k drugemu delodajalcu ob pogojih iz 15. člena SKPGD, namreč preidejo k drugemu delodajalcu vsi delavci, ki so delali v organizacijski enoti, ki se ukinja, ali vsi delavci, ki so opravljali dejavnost, ki se ukinja.
ZPP (1977) člen 219, 368, 219, 368. ZDR člen 23, 23/2, 100, 100/1, 100/1-3, 23, 23/2, 100, 100/1, 100/1-3. SKPG člen 12.
ugotavljanje rezultatov dela - ocenjevanje
Nezakonit je sklep direktorja o prenehanju delovnega razmerja po 3. tč. 1. odst. 100. člena ZDR (nedoseganje rezultatov dela), izdan neposredno po vrnitvi delavca na delo po več let trajajočem bolniškem staležu, ne da bi se izvedel postopek za ugotovitev delavčevega znanja in zmožnosti oz. ugotovitev pričakovanih rezultatov dela, v katerem bi se spremljali rezultati dela za obdobje najmanj 30 dni.
V primeru združitve več postopkov sodišče ne odmeri enotne sodne takse, temveč je vsak tožnik posebej dolžan plačati takso v višini, kot če postopki ne bi bili združeni.
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne dokaže nasprotno, vendar ima zgoraj navedene učinke javna listina samo, če je povsem pravilno sestavljena.
Sodišče prve stopnje bi narok moralo preložiti zaradi povečanja tožbenega zahtevka tožeče stranke, zaradi česar bi bila v skladu s 1. odst. 185. člena ZPP potrebna privolitev toženca za spremembo tožbe. Toženi stranki je bila odvzeta možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (prvi odstavek 5. člena ZPP). Z nezakonitim postopanjem ji tako ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
določitev preživnine - preživljanje otrok - prosti preudarek
Možnost sodišča za prosti preudarek v smislu 216. člena ZPP, se veže predvsem na višino izdatkov za zadovoljevanje otrokovih potreb, ne pa tudi na njihov obseg. Tega se da posploševati glede nujnih življenjskih stroškov, ne pa nasploh, že zato ne, ker je vedno odvisen tudi od sposobnosti staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb glede na njihove preživninske zmožnosti.
Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo, je običajno (so) lastninska pravica oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica. Osebna služnost na predmetu izvršbe ne preprečuje izvršbe.
dedovanje zaščitene kmetije - izplačilo - nujni delež
Rok za izplačilo nujnih deležev sodišče določi glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča, to je prevzemnika kmetije. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih pa lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let. Nujni delež, ki ga določi sodišče, se do plačila vsako leto revaloziriza po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na narok - obravnava
Ker vabilo na narok za glavno obravnavo, na katerem je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze in glavno obravnavo zaključilo, tožnici ni bilo vročeno, je podana bistvena kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožnici je bila namreč odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za stroške - predujem
Upnik je predlagal, sodišče pa dovolilo opravo izvršbe z rubežem in prodajo dolžničinih premičnin, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pri določanju višine predujma za stroške izvršbe upoštevalo tudi stroške, povezane z dražbo zarubljenih premičnin.
Nasledniki podedujejo pravdo in sicer vstopijo v tisto situacijo, v kateri je bila pravda ob smrti stranke. Procesnopravno razmerje je isto in se nadaljuje med novimi subjekti. Za procesnopravno nasledstvo je torej odločilna podedljivost procesnopravnega položaja, ne pa materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2-7, 318, 318/1-4, 339, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz
Tožnika zatrjujeta, da sta motena v parc. št. X (in tudi s tožbenim zahtevkom uveljavljata varstvo pred motenjem posesti te parcele), medtem ko iz dokazov, ki jih prilagata tožbi (kopije katastrskega načrta), izhaja, da naj bi bila motena v parceli št. Y, ki tudi meji na parc. št. XY, katere lastnik je po navedbah tožbe toženec. To pa pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz 4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP (v zvezi s 366. čl. ZPP), potreben za izdajo zamudnega sklepa. Tako je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Kadar upnik predlaga izvršbo s sredstvom izvršbe - prodajo nepremičnin, mora skladno z določbami 168. člena ZIZ predlogu za izvršbo priložiti dokaz o dolžnikovi lastnini predmeta izvršbe - nepremičnin. Če dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, mora upnik predlogu za izvršbo priložiti listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice, izvršilno sodišče pa po ugotovitvi, da je listina v tem smislu primerna, samo po uradni dolžnosti poskrbi za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na dolžnika. Če upnik take listine nima, pa mu (pred zavrnitvijo izvršilnega predloga) ostane (samo) še možnost tožbe za uveljavitev pravice do vpisa.
SZ člen 8, 8/4, 12, 12/2, 40, 58, 147, 147/1, 147/2, 157, 157/2. ZSR (1982) člen 40, 63, 97. ZSR (1974) člen 16.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe - prenehanje opravljanja hišniških del - pravica do drugega primernega stanovanja - pravica do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas - tožba na izselitev iz stanovanja
Tožena stranka (nekdanja hišnica) ni upravičena do drugega primernega stanovanja v smislu 2.odstavka 157.člena SZ, saj je hišniška dela prenehala opravljati šele leta 1992, torej po uveljavitvi SZ, pri čemer ni pomembno, da je ta dela prenehala opravljati zaradi zdravstvenih razlogov. Prav tako nima pravice od tožeče stranke (etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe, v kateri je sporno hišniško stanovanje) zahtevati sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas, saj ob uveljavitvi SZ na predmetnem stanovanju ni imela stanovanjske pravice, temveč le pravico do začasne uporabe. Njena stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju, ki jo je pridobila s stanovanjsko pogodbo v skladu s 16.členom takrat veljavnega ZSR/74, se je namreč z uveljavitvijo ZSR/82 spremenila (preoblikovala) v pravico do začasne uporabe hišniškega stanovanja v smislu 40.člena ZSR/82. Pravico do začasne uporabe na službenem (hišniškem) stanovanju pa je tožena stranka imela, dokler je opravljala hišniška dela, torej do leta 1992. S trenutkom prenehanja opravljanja službene dolžnosti sta njena pravica do začasne uporabe hišniškega stanovanja in stanovanjska pogodba iz leta 1979 prenehali po samem zakonu. Ob takem stanju in ob tem, da je tožena stranka odklonila sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino s tožečo stranko, tožena stranka predmetno stanovanje zaseda nezakonito (58.člen SZ), zaradi česar se je iz njega dolžna izseliti.