Kadar je pes oškodovanca ugriznil po eni strani zato, ker je lastnik opustil dolžno varovanje, po drugi strani pa tudi zato, ker ga je oškodovanec v preteklosti dražil, je vzročnost deljena.
Ker izvršitelj še ni prejel odredbe sodišča za opravo izvršilnih dejanj niti predujma za plačilo izvršilnih stroškov s strani upnika niti listin iz 4.odstavka 19.člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v posledici česar še niso bili dani pogoji za študij spisa, in ker Pravilnik o tarifi ne predvideva ločenega plačila za posamezno storitev (npr. samo za vpis zadeve v evidenco), izvršitelj ni upravičen do plačila za vpis izvršilne zadeve v evidenco.
ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7. ZPP člen 163, 163/3, 325, 163, 163/3, 325.
izvršilni stroški - pravočasnost
Po 3. odstavku 163. člena ZPP mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povračilo stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Vendar pa je uporaba določb ZPP v izvršilnem postopku le subsidiarna, kadar ZIZ ne določa drugače. Drugače kot ZPP pa ZIZ določa rok, v katerem je mogoče zahtevati povrnitev stroškov postopka. Te je mogoče zahtevati po 7. odstavku 38. člena ZIZ vse do poplačila (oziroma do dosege dejanj), torej vse do konca izvršilnega postopka. Tudi zato je upnikovo vlogo, poimenovano "dopolnilni predlog upnika k predlogu za izdajo začasne odredbe" potrebno po vsebini šteti kot naknadno pravočasno zahtevo za odmero njegovih doslej nastalih izvršilnih stroškov.
Prevzemnik posla je dolžan opozoriti naročnika na napake materiala, ki mu ga je naročnik izročil, kar jih je opazil ali moral opaziti, ker sicer odgovarja za škodo.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 144, 111, 111/1, 111/4, 144.
stroški pravdnega postopka - izvršba - stečaj
Ne glede na to, da je navedena sodba postala pravnomočna in izvršljiva šele 13.2.1999, pa so upniku pravdni stroški nastali že pred začetkom stečajnega postopka. Te stroške bi moral upnik prijaviti kot svojo terjatev v stečajnem postopku. Če dotlej že pred začetkom stečajnega postopka izdana sodba še ni bila pravnomočna in izvršljiva, to lahko pomeni le, da upnik do začetka stečajnega postopka glede teh stroškov še ni imel veljavnega izvršilnega naslova, kar je lahko vplivalo le na njegov procesni položaj v primeru prerekanja prijavljene terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 144. člen ZPPSL). Kot stroške stečajnega postopka pa je mogoče šteti tiste pravdne stroške, ki so upniku nastali zaradi neutemeljenega prerekanja terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 1. odstavek 145. člena ZPPSL). V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je bila sodba (na podlagi katere izterjuje upnik pravdne stroške) izdana še pred začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika, le učinki pravnomočnosti in izvršljivosti so nastopili že v teku stečajnega postopka. Iz povedanega izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče pri presoji dopustnosti izvršbe moralo uporabiti 1. odstavek 111. člena ZPPSL.
vknjižba lastninske pravice - prodaja nepremičnine - zemljiška knjiga
ZPPLPS je specialni predpis, ki določa posebne pogoje in postopek za vpis lastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske hiše. V 6. členu postavlja domnevo, da se šteje, kot da bi bil prodajalec stanovanja (po določbah SZ) vknjižen v zemljiški knjigi oz. da je prodajalec oseba iz 17. člena ZZK. V zadevi v kateri je predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene po določbah SZ mora sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa uporabiti ZPPLPS kot specialni predpis ne glede na določbo 17. člena ZZK.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - plačilo
Dejstvo, da je dolžnik izvršitelju naslednji dan po neuspelem rubežu v gotovini poplačal svoj dolg do upnika, je glede na določbe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, šr. 32/2000), mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4.alinee tar.št. 11 Pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu tar.št. 1 tega pravilnika.
Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti, po 3. tč. 2. odst. 22. člena ZD ne pomeni "vzpostavitve" dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po 2. odst. 10. čl. ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji.
Kršitev določb 286. čl. ZPP je praktično nesankcionirana. V primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje zaradi te postopkovne kršitve bi namreč prepozen dokazni predlog pač "oživel" na prvem naroku za glavno obravnavo. O telesnih bolečinah kot obliki negmotne škode lahko govorimo le, če so tako intenzivne ali tako dolgotrajne, da za oškodovanca predstavljajo resno motnjo duševnega ravnovesja. Če bolečine niso prestopile tega praga, ne gre za pravno priznano obliko škode.
Ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bilo o zahtevku že pravnomočno razsojeno, bi moralo tožbo zavreči in ne zavrniti tožbeni zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe tožeče stranke na podlagi določbe drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo.
aktivna legitimacija - prehod terjatve ali obveznosti
Če lahko kot izvršilni upnik nastopa pravni naslednik, ki je z javno ali po zakonu overjeno listino ali pa s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku dokazal, da je bila terjatev nanj prenesena, je mogoče šteti, da je prenos terjatve dokazan tudi takrat, kadar je ta prešla na pravnega naslednika po samem zakonu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče pri svojem odločanju vezano na rezultat predhodnega postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, in sicer tako v objektivnem smislu oz. glede vsebine in obsega v njem ugotovljene terjatve, kot tudi v subjektivnem smislu oz. glede oseb, na katere se nanaša izvršilni naslov. Zaradi te subjektivne vezanosti je zakonodajalec v že navedenem 22. členu ZIP tudi določil izjemo, s tem ko je dal možnost predlaganja izvršbe, ob izkazanosti zakonsko določenih pogojev, tudi pravnemu nasledniku tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik.
Pritožbene stroške nosi izvršitelj sam, če so nastali po končanem postopku, torej po tem, ko je dolžnik svoj dolg plačal in je bila izvršba ustavljena.
nujna pot - dovolitev nujne poti - adaptacija objekta - postavitev fasadnega odra
O redni obdelavi ali uporabi je mogoče govoriti v zvezi z nepremičnino, kakršna je. Predvidena sprememba - adaptacija mora imeti podlago v predpisanem dovoljenju.
V okviru pravdnega postopka, ki je že v teku, je možno izdati le takšno začasno odredbo, s katero se zavaruje terjatev tožnika, ki je predmet tožbenega zahtevka.
Po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku po tem zakonu postopa tudi carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V zadevi, v kateri upnica izterjuje neporavnane carinske in druge uvozne davščine, je torej treba uporabiti določbe VIII. poglavja ZDavP, ki ureja oz. predpisuje za davčne zadeve posebno vrsto upravne izvršbe. Po ZDavP je sodišče pristojno le za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika.
Ker v konkretni zadevi toženo stranko zastopa pooblaščenec, se pritožbeni rok šteje od vročitve pisanja pooblaščencu. Tožena stranka je pritožbo poslala po poteku tako štetega pritožbenega roka, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno.