Posplošene trditve, da je tožnici za opravo lastnih poizvedb zmanjkalo časa, ne predstavljajo ustreznih razlogov, ki bi narekovali uradne poizvedbe sodišča o vloženi pripravljalni vlogi. Tudi v primeru, če bi se pripravljalna vloga nahajala v spisu, tožnica s pritožbenim očitkom kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi opustitve izvedbe njenih dokaznih predlogov ne bi uspela, saj bi morala to opustitev pravočasno grajati (prvi odstavek 286. člena ZPP), pa tega ni storila.
Tožnica v pritožbi prvič izpostavlja, da dodatno izročena gotovina v prodajnih pogodbah ni bila zavedena zaradi izogiba davčnim obveznostim. Gre za novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Iz pritožbe bi bilo mogoče razbrati, da gre za običajen način poslovanja stranke, ki pa mora zato upoštevati, da so s prirejenimi dokumenti tudi njene možnosti za uspeh pri dokazovanju zmanjšane. Enako velja tudi za izročitev denarnega zneska brez ustreznega potrdila.
Ker tožnica ni bila lastnica predmetov, z vrnitvenim zahtevkom, kot ga ureja 92. člen SPZ, ne more uspeti.
prodajna pogodba - predlog upravitelja - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za vknjižbo - pravica do vpogleda v spis
Vsi predlogi upravitelja, vse vloge in listine, ki so vložene v stečajni spis, so upnikom dostopni, saj imajo ti pravico do vpogleda vanje. Zato niso utemeljene navedbe pritožnice, da so postopki in dokumenti, na podlagi katerih stečajni upravitelj predlaga sodišču izdajo sklepov, upnikom skriti in nedostopni ter da preglednost postopka ni zagotovljena.
Pritožbeno sodišče po vpogledu v predlog upravitelja in priloge, ki jih je predlogu priložil, ugotavlja, da je upravitelj izkazal, da je kupec plačal celotno kupnino po prodajni pogodbi. Ker je tudi sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, saj so bili za izdajo tega izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00027004
ZVEtL-1 člen 3. ZNP člen 37. ZPP člen 105a, 105a/3, 270, 270/3. ZST-1 člen 10, 10/4, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 91241.
pravni interes za pritožbo - plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - sodna taksa za umik pritožbe - sklep procesnega vodstva
Nasprotna udeleženka ima pravni interes za pritožbo zoper odločitev, s katero je bilo ugodeno njenemu ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik pritožbe in je bil ta plačilni nalog razveljavljen. Sodišče je namreč hkrati odločilo tudi, da se taksa za umaknjeno pritožbo krije iz dejansko plačanega zneska, kar pa ni v korist nasprotne udeleženke, ki meni, da taksna obveznost za umik pritožbe sploh ni nastala.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oporoka - veljavnost oporoke - lastnoročna oporoka - izločitev v korist potomcev - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica dediča
Ni mogoče oceniti, da je pravica dediča, ki uveljavlja svojemu prispevku ustrezen del kot svoj lasten, bolj verjetna od pravic sodedičev na celotni zapuščini, saj je dedič z zahtevkom tisti, ki mora svojo last šele opredeliti in dokazati v celoti. Zgolj specifikacija del in fotografije temu ne zadostijo, pa tudi zaslišanja dedičev tega ne bi mogla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00025708
ZPP člen 285, 285/1, 289.
materialno procesno vodstvo - predmet dokazovanja - skupno premoženje - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obstoj zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med izvezankonskima partnerjema - notarski zapis - ustna pogodba - nična pogodba
Sodnik v okviru materialnoprocesnega vodstva in na podlagi procesnih upravičenj vodi obravnavo in med ostalim tudi ne dovoli določenih vprašanj oziroma vprašanj, ki se v širšem smislu ne nanašajo na zadevo. To so tudi vprašanja, ki niso namenjena ugotavljanju dejstev, ki jih je stranka zatrjevala. Predmet dokazovanja so namreč sporna zatrjevana dejstva, ki so obenem pravno relevantna, zato z zaslišanjem ni mogoče ugotavljati dejstev, ne glede na to, kako pomembna so za odločitev. Sodnik zato preverja ustreznost vprašanj, ki jih postavljajo stranke ali njihovi zastopniki. V obravnavanem primeru iz zapisnika ne izhaja, da bi sodnik kršil navedena določila.
Pravilni so zaključki prvostopenjskega sodišča glede dajatvenega dela zahtevka, ki ga je tožnik utemeljeval s trditvijo o ustno sklenjenem dogovoru s toženko, po katerem naj bi se mu toženka zavezala iz tega naslova plačati 50.000 EUR. Prvostopenjsko sodišče se je oprlo na pravilno pravno podlago, po kateri morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema, sklenjene v obliki notarskega zapisa, sicer so nične. Ustno sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema bi bila torej, če bi obstajala, nična. Dajatveni zahtevek je zato neutemeljen in ga je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo.
zahtevek za plačilo odškodnine - nova škoda - AO plus zavarovanje - zavarovalna vsota - izčrpanje zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote - res iudicata - obstoj dogovora o valorizaciji zavarovalne vsote - obvezno zavarovanje v prometu
Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo, da je zavarovanje po pogojih AO Plus prostovoljno zavarovanje, ki ga ni mogoče skleniti samostojno, ampak gre za dodatno zavarovanje k osnovnem zavarovanju, to je zavarovanju avtomobilske odgovornosti sklenjene pri zavarovalnici. Namen prostovoljnih zavarovanj je drugačen od namena obveznih zavarovanj. Pri prostovoljnih zavarovanjih prevladuje interes zavarovatelja, ko se pogodbeni stranki dogovorita za zavarovalno vsoto, pri čemer ni nujno, da ta krije vso ali pretežno škodo, ki lahko nastane v zavarovalnem primeru. Obveznost zavarovalnice je omejena z zavarovalno vsoto ne glede na obseg nastale škode. Pri tem ni pomembno, da sta zavarovatelj ali oškodovanec različni osebi, na kar se sklicuje tožeča stranka v pritožbi. Obveznost zavarovalnice je omejena z zavarovalno vsoto ne glede na obseg škode in ne glede na to, da oškodovanec ni sklenitelj zavarovanja. AO Plus zavarovanje je dodatno zavarovanje, ki ga ni mogoče skleniti samostojno. Pogoji, po katerih se to zavarovanje sklepa, pa se sklicujejo na pogoje osnovnega zavarovanja in določajo tisto, v čemer se od pogojev osnovnega zavarovanja razlikujejo. Z zavarovalnimi pogoji AO Plus zavarovanja (B2), ki so sestavni del zavarovalne police 10 N002028 (B1), valorizacija zavarovalne vsote ni bila določena. Tudi iz same police ne izhaja, da bi bil tak dogovor sklenjen. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zaključilo, da se zavarovalna vsota za AO Plus zavarovanja ne valorizira.
regulacijska začasna odredba - izklop elektrike - motenjski spor - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - nekonkretizirane navedbe
Začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni urediti spornega pravnega razmerja.
Motenjski spor je namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, zato že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja.
Trditve o grozeči škodi zaradi omejene možnosti oziroma nemožnosti uporabe teniških igrišč, ki se kaže kot izpad prihodka, so torej premalo konkretizirane, da bi se bilo do njih sploh mogoče opredeliti. Tožnica na primer ni pojasnila, kako odklop električne energije vpliva na nezmožnost uporabe teniških igrišč (predvsem podnevi), niti ni navedla višine grozeče škode, da bi sodišče lahko sklepalo o njeni preobsežnosti.
Zgolj izpolnitev pogoja reverzibilnosti, to je, da je kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, pozneje ob obsodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča.
parlamentarna preiskava - parlamentarna komisija državnega zbora - zaseg - zaseg bančne dokumentacije - trditveno in dokazno breme - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve - načelo sorazmernosti
Zahteva Parlamentarne komisije za zaseg bančnih listin ni v skladu z zakonom, ker iz njene obrazložitve ni razvidna potrebna zveza med zasegom bančne dokumentacije na eni strani ter predmetom, namenom in obsegom konkretne parlamentarne preiskave na drugi. Parlamentarna komisija ni obrazložila, zakaj so se družbe, katerih bančne izpiske zahteva, znašle v parlamentarni preiskavi, kakšen položaj imajo, kdaj – če kdaj – je vsaka od družb dobavljala in/ali upravljala z medicinsko opremo in/ali z zdravstvenim materialom kateremu od zdravstvenih zavodov v RS, v kolikšnem obsegu, za kakšne vrste materiala in/ali opremo je šlo, ipd. Zahtevani zaseg listin pa zaradi svoje nedoločnosti, neopredeljenosti in širokega časovnega obdobja ne prestane niti testa sorazmernosti.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - načelo sorazmernosti - višina protipravne premoženjske koristi
Pravilno razumevanje določb členov 502 - 503 ZKP je namreč v tem, da se takšen ukrep odredi ob obstoju zakonskih pogojev le takrat, kadar obstaja v kazenskem postopku nevarnost, da bi storilec kaznivega dejanja sam ali pa preko drugih oseb to korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost, oziroma bi jo lahko odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal in na takšen način ali onemogočil ali pa precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se torej začasno zavarovanje veže na v obtožnem aktu navedeno premoženjsko korist oziroma njeno višino, ki si jo je pridobil storilec kaznivega dejanja. Zato ima pritožba prav, da je v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami odločitev prvega sodišča, ko na eni strani obtožencu očita pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini 10.845,21 EUR, na drugi strani pa se mu odreja ukrep začasnega zavarovanja s prepovedjo razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi na njegovih dveh TRR do višine 107.486,16 EUR in hkrati še prepoved odtujitve in obremenitve njegovih dveh nepremičnin, katerih vrednosti iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, iz obrazložitve pa izhaja le skupna vrednost nepremičnin (45.596,00 EUR) in 20.624,00 EUR). Takšna odločitev pa pod vprašaj postavlja, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, razloge v izpodbijanem sklepu o sorazmernosti tako izrečenega ukrepa, kar je ena izmed predpostavk za njegovo odreditev.
ZZK-1 člen 40, 40-7,8, 89, 96, 96/1. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3,342/4, 374, 374/8, 374/12.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - sklep o končni razdelitvi - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice
V primeru prodaje v stečaju predstavlja sklep o izročitvi podlago za vknjižbo v korist kupca, v primeru prenosa premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, pa tako podlago za vknjižbo v korist upnika predstavlja pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstvenim zavodom in pacientom je pogodbene narave in je tako pogodba o zdravstvenih storitvah tista, ki predstavlja temeljno podlago pravic in obveznosti pacienta in zdravnika oziroma zdravstvenega izvajalca. Izjema od pogodbenega načela velja le v primeru nudenja nujne medicinske pomoči, tj. ko je pacient v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - razlogi za ugovor
Če je terjatev in/ali ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju te terjatve odloča pravdno sodišče (oziroma drug državni organ) in ne sodišče, ki vodi stečajni postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026329
KZ-1 člen 288, 288/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 435, 435/1, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - obtožnica in preizkus obtožnice
Vsak opis kaznivega dejanja, ki je povzet v tenor obtožnega predloga mora biti namreč takšen, da so iz njega razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, kakor tudi druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi.
ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 124, 148, 150.. ZGO-1 člen 158, 159.. GZ člen 93.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku - pogoji za dovolitev vpisa - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dobra vera
Vprašanje, ali je nasprotni udeleženec nepremičnino pridobil v dobri veri, ni predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč ne sme ugotavljati dejstev mimo listin, ki so po zakonu podlaga za vpis.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - zagotavljanje sredstev za delo - obnova fasade - vplačila v rezervni sklad - plačilo prispevka v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad poslovne stavbe - posel rednega upravljanja
Za zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjske stavbe sprejmejo etažni lastniki načrt vzdrževanja za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, ki ga pripravi upravnik (prvi odstavek 26. člena SZ-1). V skladu z drugim odstavkom 26. člena SZ-1 lahko v načrtu vzdrževanja etažni lastniki določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad.
osebni stiki z otroki - pravice in dolžnosti staršev - otrokova korist - izvajanje stikov - režim izvajanja stikov
Zaradi navedenih pravno odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme, ki se na strani očeta kaže zgolj pri izvrševanju stikov, torej pri prevozu otroka na in iz stikov.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca
Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanka pa lahko v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot posebni pogoj, pride le na način, da zahteva poplačilo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00024995
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Glede na to, da je v obravnavani zadevi domače sodišče v priznanje in izvršitev prejelo tujo pravnomočno sodno odločbo, po tretjem odstavku 139. člena ZSKZDČEU-1 ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne pod pogoji iz 140. in 141. člena ZSKZDČEU-1, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Na podlagi obrazloženega tako ni pravne podlage za nadomestitev izvršitve kazni zapora z opravo dela v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna. Zato se ne morejo uporabiti določbe 86. člena KZ-1 o načinu izvršitve kazni zapora, kot se za to neutemeljeno zavzema zagovornica obsojenca, takšnega stališča pa ne morejo omajati niti številne pritožbene priloge in navedbe o obsojenčevi dolžnosti preživljanja svojih bližnjih ter izgubi zaposlitve v primeru prestajanja zaporne kazni.
fikcija vročitve - rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je prepozno pritožbo pravilno zavrglo. Dejstvo, da si pritožnik ni uspel zagotoviti pravne pomoči, ni razlog, s katerim bi lahko dosegel drugačno odločitev.
SZ-1 člen 190, 190/1, 190/3. ZLNDL člen 2. ZPN člen 7. ZPDS člen 6, 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZPP člen 254, 254/2, 254/3. OZ člen 35. ZZK-1 člen 150, 150/1.
funkcionalno zemljišče k več stavbam - pravdni postopek - aktivna legitimacija upravnika - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - ničnost prodajne pogodbe - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - pravni interes za ugotovitev ničnosti - tožba na ugotovitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - nedopusten predmet pogodbe - vknjižba solastninske pravice na funkcionalnem zemljišču
Ključno vprašanje v predmetnem sporu je torej, ali so imeli etažni lastniki na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe na spornih nepremičninah in ali so bile slednje v dokumentih in pravnih aktih, na podlagi katerih je potekala gradnja predmetnih poslovno - stanovanjskih stavb, določene kot funkcionalna zemljišča ali ne.