ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3.. ZDR-1 člen 44, 108, 131, 136.
plača - izločitev nasprotne tožbe - vodstvo postopka
Pritožbeni očitki postopkovne kršitve zaradi izločitve nasprotne tožbe v posebno obravnavanje (tretji odstavek 300. člena ZPP) za odločitev v zadevi niso odločilni. Gre namreč za sklep o razločitvi postopkov po 8. točki prvega odstavka 270. člena ZPP, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne sklepe pa po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni pritožbe.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-1, 7, 7-2, 8, 8-1.
mednarodna pristojnost - pristojnost za sospornike - zloraba procesnih pravic - Bruseljska uredba I - delovna nesreča - nesreča v tujini
Sodišče, ki obravnava zahtevke, ki so ob vložitvi tožbe medsebojno povezani v smislu člena 6 točka 1 Uredbe, ugotovi morebitno zlorabo pravila o pristojnosti iz te določbe le takrat, ko obstajajo prepričljivi dokazi, ki dopuščajo sklep, da je tožeča stranka pogoje za uporabo te določbe umetno ustvarila oziroma ohranila.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zahtevki zoper vse tri tožene stranke temeljijo na isti dejanski podlagi, da se sklopi odločilnih dejstev zoper vsakega od tožencev v veliki meri prekrivajo, da se bo s tem, ko se bodo zahtevki zoper tri tožence obravnavali skupaj, preprečilo, da bi tožeča stranka razpolagala z več izvršilnimi naslovi za terjatev iz iste dejanske podlage (13. točka obrazložitve). Pravilno je razlogovalo, da za to, da se za sodne odločbe šteje, da zanje obstaja tveganje nezdružljivosti v smislu člena 6 točka 1 Uredbe, ne zadostuje, da obstaja razhajanje med rešitvami spora, ampak mora do tega razhajanja priti v okviru enakega dejanskega pravnega stanja.
Tožeča stranka je svobodna v odločitvi koga toži in v primeru izbirnih pristojnosti, kot pri vloženi tožbi, tudi pred katerim sodiščem toži. Tožbo je vložila tudi zoper slovenskega delodajalca, ki se zgolj zaradi posebne ureditve delovnopravnega sodstva vodi pred specializiranim sodiščem v Sloveniji. Za mednarodno prisojnost v tem primeru je odločilno le, ali obstojijo pogoji po prvi točki 8. člena Uredbe Bruselj I.
določitev drugega izvedenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z zaključki in mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki izhajajo iz pritožbe, tako ne predstavlja podlage niti za določitev novega izvedenca, niti za utemeljenost pritožbenega razloga o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026648
ZDR člen 31, 32, 33, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 153, 153/2, 153/3, 171, 171/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Zlasti delodajalec (in ne delavec) je tisti, ki mora poskrbeti za varen delovni proces. Delavec sam je dolžan spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu (33. člen ZDR in 12. člen ZVZD-1) in je dolžan upoštevati delodajalčeva navodila (32. člen ZDR). Vendar pa je delavec delo dolžan opraviti (31. člen ZDR), zato mu ni mogoče očitati, da je prispeval k nastanku morebitne škode, če delodajalec dela ne organizira na varen način, dela pa drugače ni mogoče opraviti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek 118. člena ZDR-1 in glede na ugotovljene okoliščine in interes obeh pogodbenih strank zaključilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med njima ni več mogoče. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje presodilo, da je treba v konkretni situaciji dati prednost interesom tožene stranke, pritožbeno sodišče pa s tem soglaša. Pritožbeno zavzemanje, da bi moralo dati prednost tožnikovemu interesu za vrnitev nazaj na delo, ker zaradi slabega zdravstvenega stanja nima možnosti nove zaposlitve, pa je presplošno in dokazno nepodprto, zato na pravilnost odločitve za sodno razvezo ne more vplivati.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-2.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je izpostavilo kršitev temeljnih zakonskih obveznosti, tj. obveznost vestnega opravljanja dela (33. člen ZDR-1), obveznost upoštevanja delodajalčevih navodil (34. člen ZDR-1) in prepoved škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). Prav tako je tožnik kršil interne akte toženca, izdane s strani družbe, ki izrecno določajo, da vsako neupravičeno poseganje v odprt oziroma nezaključen račun z namenom prirejanja ali spreminjanja elementov računa ali podatkov kupca predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Tožnik je bil seznanjen z internimi akti toženca. Sicer pa za kvalifikacijo kršitve kot hujše ni potrebna posebna določenost tega v aktih delodajalca. Tudi če tožnik ne bi bil seznanjen z izrecno opredelitvijo iz internih aktov, ki navedene kršitve opredeljujejo kot hujše, to ne bi zmanjšalo narave tožnikovih kršitev. Poudariti je treba zlasti tožnikovo ravnanje glede blagajne, kar je z vidika resnosti kršitev izpostavilo že sodišče prve stopnje. Tožnik je namreč neupravičeno posegal v nezaključene račune. Ni pomembno, kar poudarja pritožba, da ob tem ni prišlo tudi do odškodovanja tožene stranke. Nastanek škode ni pogoj za ugotovitev hujše kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Prav tako pa nastanek škode ni eden izmed znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPP člen 7, 7/1, 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - trditveno in dokazno breme
Po prvem odstavku 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke (trditveno breme) in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (dokazno breme). Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka temu dokaznemu bremenu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da je nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
prekluzija dejstev in dokazov - izjeme - upoštevanje prepoznih navedb in dokazov - pospešitev postopka
Prekoračitev roka iz prvega odstavka 286. člena ZPP nima za posledico avtomatičnega neupoštevanja navedb in dokazov. Vrhovno sodišče se je že izreklo (sodba III Ips 25/2013, sodba VIII Ips 106/2018), da je navedena striktna prepoved upoštevanja (pre)poznih navedb od novele ZPP-D med drugim omehčana z določbo petega odstavka 286. a člena ZPP, po kateri sodišče lahko upošteva vloge in listine, ki so predložene po izteku določenega roka ter navedbe, dane (prepozno) na naroku, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Namen prekluzij je namreč pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku. Prvi stranski intervenient in tožena stranka glede na zgoraj povzeto obrazložitev v izpodbijani sodbi utemeljeno navajata, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo te presoje sodišče, torej ni povedalo, čemu meni, da bi dopustitev navedb in izvedba dokazov glede pobotnega ugovora zavlekla reševanje spora. Ker teh odločilnih razlogov v izpodbijani sodbi ni, slednje tudi ni mogoče preizkusiti, posledično pa je v tem smislu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg navedenega pa je glede na spisovno gradivo, ki potrjuje navedbe prvega stranskega intervenienta v pritožbi, da o prvem naroku niti ni bil obveščen, da do prvega naroka še ni potekel rok za podajo izjave o vstopu v pravdo in da do prvega naroka niti ni dobil gradiva, na podlagi katerega bi lahko podal ustrezne navedbe in ugovor, in dejstvo, da je šele s prejemom sodbe izvedel, da sodišče šteje podani ugovor pobota za prepozen, zaradi česar navedb, s katerimi izkazuje svoje nekrivdo, predhodno niti ni mogel navesti, pritrditi prvemu stranskemu intervenientu, da je sodišče prve stopnje spregledalo navedene okoliščine pri ocenjevanju njegove nekrivde. Zato pritožnik utemeljeno navaja, da gre pri odločitvi o zavrženju pobotnega ugovora za sklep presenečenja. S tako opustitvijo je podana kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila prvemu stranskemu intervenientu kršena pravica do izjave.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026611
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - diskriminacija - slovenska vojska
Presoja, ali sporna ravnanja delodajalca kot celota predstavljajo trpinčenje delavca v smislu določbe 7. člena ZDR-1, je mogoča šele zatem, ko sodišče ugotovi, da je delodajalec očitana ravnanja tudi v resnici storil. Sodišče prve stopnje je dokazni zaključek, da v ravnanjih nadrejenega niso prisotni elementi trpinčenja na delovnem mestu sprejelo na podlagi presoje vseh očitanih ravnanj oziroma dogodkov, tako vsakega izmed njih kot vseh skupaj.
ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 2, 2-10, 30, 30/1, 31, 47, 47/2, 74, 74/1.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - prisilni ukrep - omejitev svobode - obvezno zastopanje po odvetniku - najbližja oseba - nega oskrbovancev - premestitev v dom starejših občanov
Glede na ugotovitve o stanju nasprotne udeleženke sodni ukrep z omejitvijo svobode ni potreben. Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, potrebuje stalno in popolno oskrbo, kar pa ni prvenstvena naloga varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov. Nega in nadzor nad stanjem varovancev se izvajata tudi na nevarovanih oddelkih domov starejših občanov.
ZIZ člen 272, 273, 273/1. ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 411, 411/1.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - posebne okoliščine - nepopravljiva škoda - osebni stiki z otrokom - največja korist otroka - izvajanje stikov
Sodišče mora skrbno presoditi ali so podane takšne posebne okoliščine iz katerih izhaja, da je treba določena vprašanja glede skupnega otroka urejati že med postopkom, ker bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda, ali bi lahko prišlo do nasilja.
zahtevek za plačilo odškodnine - nova škoda - AO plus zavarovanje - zavarovalna vsota - izčrpanje zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote - res iudicata - obstoj dogovora o valorizaciji zavarovalne vsote - obvezno zavarovanje v prometu
Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo, da je zavarovanje po pogojih AO Plus prostovoljno zavarovanje, ki ga ni mogoče skleniti samostojno, ampak gre za dodatno zavarovanje k osnovnem zavarovanju, to je zavarovanju avtomobilske odgovornosti sklenjene pri zavarovalnici. Namen prostovoljnih zavarovanj je drugačen od namena obveznih zavarovanj. Pri prostovoljnih zavarovanjih prevladuje interes zavarovatelja, ko se pogodbeni stranki dogovorita za zavarovalno vsoto, pri čemer ni nujno, da ta krije vso ali pretežno škodo, ki lahko nastane v zavarovalnem primeru. Obveznost zavarovalnice je omejena z zavarovalno vsoto ne glede na obseg nastale škode. Pri tem ni pomembno, da sta zavarovatelj ali oškodovanec različni osebi, na kar se sklicuje tožeča stranka v pritožbi. Obveznost zavarovalnice je omejena z zavarovalno vsoto ne glede na obseg škode in ne glede na to, da oškodovanec ni sklenitelj zavarovanja. AO Plus zavarovanje je dodatno zavarovanje, ki ga ni mogoče skleniti samostojno. Pogoji, po katerih se to zavarovanje sklepa, pa se sklicujejo na pogoje osnovnega zavarovanja in določajo tisto, v čemer se od pogojev osnovnega zavarovanja razlikujejo. Z zavarovalnimi pogoji AO Plus zavarovanja (B2), ki so sestavni del zavarovalne police 10 N002028 (B1), valorizacija zavarovalne vsote ni bila določena. Tudi iz same police ne izhaja, da bi bil tak dogovor sklenjen. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zaključilo, da se zavarovalna vsota za AO Plus zavarovanja ne valorizira.
regulacijska začasna odredba - izklop elektrike - motenjski spor - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - nekonkretizirane navedbe
Začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni urediti spornega pravnega razmerja.
Motenjski spor je namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, zato že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja.
Trditve o grozeči škodi zaradi omejene možnosti oziroma nemožnosti uporabe teniških igrišč, ki se kaže kot izpad prihodka, so torej premalo konkretizirane, da bi se bilo do njih sploh mogoče opredeliti. Tožnica na primer ni pojasnila, kako odklop električne energije vpliva na nezmožnost uporabe teniških igrišč (predvsem podnevi), niti ni navedla višine grozeče škode, da bi sodišče lahko sklepalo o njeni preobsežnosti.
Zgolj izpolnitev pogoja reverzibilnosti, to je, da je kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, pozneje ob obsodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-12, 59, 59/1.
tožba za nedopustnost izvršbe - nedopustnost tožbe - pogoji za vložitev tožbe - sporna dejstva med strankama - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - neutemeljen tožbeni zahtevek - ugovorni razlog - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugotovljena terjatev
Ker je tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, se tudi z zahtevkom na nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati izvršilnega naslova oz. obstoja in višine iz njega izvirajoče obveznosti.
pobotni ugovor in nasprotna tožba - litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - uveljavljanje več vrst zahtevkov
Iz 2. točke prvega odstavka 183. člena ZPP izhaja, da lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo tudi, če se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe lahko pobotata. Ne glede na to pa v situaciji, kot je obravnavana, ko stranka istočasno uveljavlja dva zahtevka (ugovor pobota, ki se obravnava v eni pravdi in nasprotno tožbo, ki se obravnava v drugi), ni pravilna presoja izpodbijane sodbe, da je treba ugovor pobota (zaradi obstoja druge pravde po izločeni nasprotni tožbi) zavreči. V pravdnem postopku je dopustno hkratno uveljavljanje istega zahtevka z nasprotno tožbo in pobotnim ugovorom. V bistvu gre ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP za hkratno uveljavljanje več zahtevkov. Če sodišče ugodi enemu zahtevku, ne more ugoditi drugemu, razen v presežku, če se z drugim (nasprotno tožbo) zahteva nekaj več. V tem kontekstu sicer drži zaključek izpodbijane sodbe, da sodišče o (istem) zahtevku v obliki nasprotne tožbe in pobotnega ugovora ne more odločiti dvakrat, a to še ne dopušča zaključka, da v obravnavani zadevi obstoje ovire za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. O obstoju procesne predpostavke "litispendence" ("visečnost pravde") iz tretjega odstavka 189. člena ZPP je namreč govora takrat, ko sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, takšna ugotovitev pa ima za posledico zavrženje kasnejše zahteve za sodno varstvo. V obravnavani zadevi za takšno procesno situacijo brez dvoma ne gre, saj sta bili obe zahtevi za sodno varstvo (pobotni ugovor in nasprotna tožba) dani sočasno.
Pri napakah v solidnosti gradnje velja domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere. Domnevo lahko izvajalec izpodbije, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, v tem smislu se toženca sklicujeta na projektanta, vendar neuspešno, saj razbremenitev odgovornosti ni avtomatična. Dokazati je namreč treba, da pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji izvajalec ni mogel ugotoviti (in zato njegova pojasnilna obveznost v zvezi s tem ni obstajala oziroma da je na to pomanjkljivost opozoril naročnika, ki je vztrajal, da se objekt zgradi na podlagi pomanjkljive dokumentacije).
ZKP člen 181, 184, 184/1, 370, 502, 502/1, 502.a, 502.a/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odločanje o predlogu
Ne glede na dopolnitev preiskave po vloženi obtožnici je stvarno pristojna za odločanje o predlogu za začasno zavarovanje predsednica senata (prvi odstavek 502.a člena ZKP) in ne preiskovalni sodnik. Izven primerov iz 181. člena ZKP se preiskava kot faza kazenskega postopka nikoli ne konča s sodno odločbo, temveč s spoznanjem preiskovalnega sodnika, da je stanje stvari v zadevi v zadostni meri razjasnjeno (prvi odstavek 184. člena ZKP). To je pomembno z vidika sistematične razlage določb zakona, sicer dopolnitev preiskave ne bi bila mogoča, ampak bi morala biti preiskava znova (z novim sklepom) uvedena.
Zadržki zunajobravnavnega senata, sodišča prve stopnje niso v ničemer zavezovali, pa je to pri oceni utemeljenosti suma smelo izhajati tudi iz ugotovitev preiskovalne sodnice, obrazloženih v pravnomočnem sklepu X K 4856/2016 z dne 16. 5. 2017, s katerim je bila zoper obdolženega uvedena preiskava.
Ko pritožniki zatrjujejo, da obdolženi ni pridobil nobene koristi ter da je to potrjeno z zgornjim strokovnim mnenjem, ne upoštevajo dosedanjih razlogov sodišč, po katerih pridobitve koristi v tej fazi kazenskega postopka ne gre ocenjevati kot dokazanega dejstva, temveč zgolj kot dejstva, ki šele utegne biti dokazano.
Nevarnost iz prvega odstavka 502. člena ZKP je namreč kot vsaka druga nevarnost zgolj verjetnost neželenega izida, ki ni odvisna od določene vrste okoliščin, kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve, temveč so lahko te okoliščine različne, le da so sposobne navedeno nevarnost povzročiti.
Pritožnica namreč v pritožbeni obrazložitvi izhaja, da so dejstva v listinah že dokazana (neizpodbitna), medtem ko sodišče prve stopnje po razumljivih razlogih v 23. do 25. točki obrazložitvi sklepa navaja okoliščine, zaradi katerih bi se ta dejstva utegnila (verjetno) izkazati za neresnična, pravni posli pa za navidezne.
Kot je znano, ugotovljena dejstva niso vzrok uporabljenemu pravu, temveč so pogoj, po izpolnitvi katerega je lahko pravo pravilno ali nepravilno uporabljeno. Od tod potem ločenost/samostojnost izpodbojnih razlogov v 370. členu ZKP in od tod razlika v posledicah, ko dejstva niso bila popolno ali pravilno ugotovljena (prvi odstavek 392. člena ZKP) in ko pravo ni bilo pravilno uporabljeno (prvi odstavek 394. člena ZKP).
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025630
OZ člen 5, 7, 46, 49.
sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - razveljavitev sporazuma - izpodbijanje pravnega posla - bistvena zmota - opravičljiva zmota - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic - skrbnost pri sklepanju pogodbe - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - prevara
Prvostopenjsko sodišče je že na podlagi izpovedi tožnice utemeljeno sklepalo, da ob sklenitvi sporazuma ni mogla biti v bistveni zmoti glede obsega skupnega premoženja, kolikor se nanaša na premoženje toženčeve dejavnosti M. s.p. Za obstoj tega premoženja je vedela in tudi če ni bila prepričana, ali premoženje samostojnega podjetnika sodi v skupno premoženje ali ne, bi se o tem, če bi bila dovolj skrbna, pred podpisom sporazuma lahko enostavno seznanila že na ta način, da bi vprašala notarko ali pravne informacije poiskala pri odvetniku. Sklicevanje na slabo duševno stanje zaradi razpada zunajzakonske skupnosti s tožencem ne predstavlja opravičila za premajhno skrbnost pri sklepanju sporazuma. Da bi notarka pri sklepanju sporazuma naredila napake ali opustila dolžna opozorila, tožnica ni izkazala in tega tudi prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni ugotovilo. Čeprav v stresnih okoliščinah, je sporazum podpisala in se pri tem pomena tega dejanja tudi v celoti zavedala. Na končno dogovorjen znesek 42.000,00 EUR izplačila iz naslova celotnega skupnega premoženja je pristala in bi se pri tem morala zavedati, da je v sporazumu ugotovljen tako obseg skupnega premoženja, kot njegova delitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00027004
ZVEtL-1 člen 3. ZNP člen 37. ZPP člen 105a, 105a/3, 270, 270/3. ZST-1 člen 10, 10/4, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 91241.
pravni interes za pritožbo - plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - sodna taksa za umik pritožbe - sklep procesnega vodstva
Nasprotna udeleženka ima pravni interes za pritožbo zoper odločitev, s katero je bilo ugodeno njenemu ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik pritožbe in je bil ta plačilni nalog razveljavljen. Sodišče je namreč hkrati odločilo tudi, da se taksa za umaknjeno pritožbo krije iz dejansko plačanega zneska, kar pa ni v korist nasprotne udeleženke, ki meni, da taksna obveznost za umik pritožbe sploh ni nastala.