CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025487
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135, 965. ZPP člen 214, 214/5, 358, 358-5.
krivdna odškodninska odgovornost - padec v nezavarovan jašek - javna pohodna površina - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - skrbnost dobrega strokovnjaka - splošno znano dejstvo
Odsotnost rešetk na odtočnem kanalu na javni pohodni površini pred šolo predstavlja nedopustno stanje pohodne površine, ki zadosti pravnemu standardu protipravnosti. Vendar pa odstranitev rešetk ni bila dogodek, na katerega bi morala biti občina oziroma v njenem imenu komunalno podjetje v času zatrjevanega škodnega dogodka pripravljena in v zvezi s katerim bi morala takoj ukrepati. Zato zavarovancu toženke ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti in s tem krivdne odškodninske odgovornosti.
ZZZDR člen 106, 106/4, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
ukinitev stikov z otrokom - odklanjanje stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - spremenjene okoliščine - največja otrokova korist - nov predlog - ponovna vzpostavitev stikov
Tako otrokova pravica do stika s staršem, kot tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom, je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Otrok ima pravico do stika z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. Vendar ne gre prezreti, da se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Otrokova korist je temeljna predpostavka za določitev načina izvajanja stikov s staršem s katerim ne živi. Drugoten, četudi zelo pomemben namen stikov pa je, da starš pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe do otroka.
Razmere so se spremenile do te mere, da korist obeh mladoletnih otrok trenutno narekuje popolno ukinitev stikov med njima in njunim očetom, kar seveda, tako kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ne izključuje možnosti, da bo morda v prihodnosti stike mogoče vzpostaviti. Vsekakor ima oče možnost, da vzpostavi stanje in okoliščine, ko bosta otroka pripravljena na obnovo stikov in se tudi s pomočjo centra za socialno delo postopoma pripravi na stike, kar je doslej odklanjal.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 29, 34, 34-1, 35.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - ugovor zastaranja - javni red - kršitev pravice do izjave
Sodišče v postopku priznavanja tuje sodne odločbe le-te ne sme preverjati glede vsebine (29. člen uredbe Sveta (ES) 44/2001 - Bruselj I). Sodna odločba se ne prizna, če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje (točka 1. 34. člena Bruselj I).
Že na prvi pogled je razvidno, da se sodišče do bistvenih navedb stranke v zvezi s pretrganjem zastaranja ni (niti smiselno) opredelilo. Obrazložitev v tem delu ne izkazuje niti, da se je sodišče z navedbami pritožnikov sploh seznanilo, kar predstavlja grobo kršitev pravice do izjave (tako glede na sodno prakso US RS, npr. Up-951/15 z dne 18. 5. 2017, kot ESČP, npr. Yanakiev proti Bolgariji, točka 72).
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - domneva lastninske pravice - zemljiška knjiga - nevknjižena nepremičnina
Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
varstvo lastninske pravice - varstvo lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na nepremičnini - odstranitveni zahtevek - nepremičnina - premičnina - sestavina nepremičnine - načelo superficies solo cedit
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je sporni leseni objekt sestavina nepremičnine in ne premična stvar v smislu drugega odstavka 18. člena SPZ. Dejanskim ugotovitvam o naravi objekta pritožnika ne nasprotujeta. Sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače (8. člen SPZ). Ker je tako, je sporni leseni objekt sestavina nepremičnine, kar pomeni, da je tožnik z domikom pridobil lastninsko pravico na nepremičnini skupaj z vsemi njenimi sestavinami, vključno s spornim lesenim objektom.
Tožnica je zatrjevala, da je bila sklenjena posojilna zastavna pogodba nična iz razloga navideznosti. Ta dejanska podlaga ne predstavlja temelja za paulijansko tožbo, saj gre za položaj, ko pogodba sploh ne obstaja, in ne za položaj, ko dolžnik z določenim (veljavnim) pravnim dejanjem oškoduje upnika. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je podan pravni interes tožnice, saj ima na nepremičnini v (so)lasti prvega toženca vknjiženo hipoteko, ki je v vrstnem redu za hipoteko drugega toženca. Ker ima interes, da je njena hipoteka v vrstnem redu na prvem mestu, je podan njen pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodbe in neveljavnosti vknjižbe na podlagi pogodbe.
Dejanska volja za sklenitev posojilne pogodbe se izrazi prek karakterističnih izpolnitev, kar je na strani posojilodajalca zgolj izročitev posojila. Ker je sodišče ugotovilo, da posojilo nikdar ni bilo izročeno, čeprav je drugi toženec izročitev zatrjeval, je posledično utemeljeno sklepalo na neobstoj volje drugega toženca za sklenitev posojilne pogodbe.
prodaja premoženja - posebna pravila - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v katerih stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). Navedeni rok ni podaljšljiv. Zato predlogu dolžnika za njegovo podaljšanje ni mogoče ugoditi. Navedbe v zvezi s slabim zdravstvenim stanjem pa bo dolžnik lahko uveljavljal ob zahtevi upravitelja za izpraznitev stanovanjske hiše.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je storilec kljub invalidski upokojitvi fizično zmožen opravljati določena fizična dela, saj nenazadnje mora tudi skrbeti sam zase. Vendar pa gre pri tem za vsakodnevna dela, ki jih storilec večinoma opravlja sam, običajno brez direktnih navodil in brez stalnega nadzora, torej za dela, ki ne potekajo v smislu organiziranega in vodenega delovnega procesa, kot je običajen v delovnih organizacijah. Družbeno koristno delo pa se opravlja v smislu organiziranega delovnega procesa, po navodilih nadrejenih in pod njihovim neposrednim ali posrednim nadzorom, pri čemer je potrebno upoštevati tudi sposobnost normalne komunikacije in sledenja navodilom, ki pa pri storilcu očitno ni podana.
napotitev upnika na pravdo - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
Ker upravitelj ni bil seznanjen s tem, ali upnikova terjatev še obstaja, je tako terjatev kot ločitveno pravico prerekal. Glede na njegovo obvestilo upniku, naj v primeru obstoja terjatve in ločitvene pravice le-to prijavi in nepravočasen upnikov odziv nanj s prijavo terjatve šele 4. 6. 2019, torej že po izdaji izpodbijanega sklepa, je upravitelj utemeljeno sklepal na prenehanje terjatve.
Ker upnik terjatve in ločitvene pravice po obvestilu upravitelja ni prijavil in ker upravitelj ni razpolagal z dejstvi in dokazi o obstoju terjatve, je upoštevaje upraviteljevo prerekanje terjatve in ločitvene pravice po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče imelo podlago za napotitev pritožnika na pravdo v prvem in drugem odstavku 305. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku se namreč ne odloča o obstoju upnikove prerekane terjatve (in ločitvene pravice), ker je za to izrecno predviden drug postopek.
ZFPPIPP člen 356. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2009) člen 5.
predračun stroškov
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so stroški pisarniškega poslovanja samo izdatki za poštne in telefonske storitve, za obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin in dokumentacije ter podobni izdatki, ter da ostali stroški, ki jih upravitelj specificira kot amortizacijo pisarniške opreme izvirajo iz poslovanja upravitelja, ki opravlja pridobitno dejavnost in zanjo izdaja račune. Gre za stroške, ki jih upravitelj pokriva iz prejetih plačil za opravljene storitve. Ker ti stroški niso v neposredni povezavi s tem stečajnim postopkom, ne predstavljajo stroškov, do povračila katerih je upravitelj upravičen.
nasilje v družini - prepoved približevanja - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - načelo sorazmernosti
Pogoji za podaljšanje ukrepov so enaki kot pogoji za njihov izrek in so navedeni v 19. členu ZPND. Namen podaljšanja ukrepov je preprečitev ponovitve nasilnih dejanj in je podaljšanje zato na mestu, če se v času, od kar so bili izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00026121
ZPP člen 11, 214, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. ZVZD-1 člen 37, 37/1. ZZVZZ člen 87, 91. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 4.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - nesporna dejstva - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - pisna navodila - obveznost delodajalca - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - obveščanje delavcev - nepotrebnost - načelo ekonomičnosti - sklicevanje na druge postopke - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina tožbenega zahtevka - enako varstvo pravic - organizacija, vodenje in nadzor delovnega procesa - zadostna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da mora po določbi 4. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih delodajalec delovna mesta urediti tako, da nista ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu na takšnih delovnih mestih, in da to pomeni, da bi tožena stranka morala delovni proces ustrezno urediti in zagotoviti varen ter ustrezen način čiščenja vsipnika, ter poskrbeti, da bi bilo možno učinkovito očistiti in preveriti čistočo vsipnika s tal oziroma zagotoviti varno delovno ploščad (varno delovno stojišče) delavcev pri opravljanju tega procesa dela tako, da delavci ne bi mogli pasti in se poškodovati. Ker način, ki ga je navajala tožena stranka, ni bil učinkovit (o čemer so izpovedale že zaslišane priče) in je tožena stranka dopuščala, da so delavci za potrebe čiščenja desne in zadnje strani vsipnika uporabljali nezaščiten lesen ploh, s katerega je padel delavec R., zavarovanec tožeče stranke, pa je sodišče prve stopnje brez pomoči izvedenca za varstvo pri delu tudi povsem utemeljeno zaključilo, da tožena stranka ni zagotovila ustrezne in varne rešitve za izvedbo tega procesa dela.
Ukrep, za katerega tožena stranka meni, da je z njim ustrezno poskrbela za varnost delavcev in izvedbo katerega je zaslišana priča sicer potrdila (torej, da je odredila, da se ploh odstrani), je sodišče prve stopnje ocenilo kot nezadosten. Na njegovi podlagi je namreč sklepalo, da je tožena stranka za nepravilno prakso v bistvu vedela (tj. da delavci desno stran vsipnika čistijo na način, da na višini dveh metrov sestopijo na nezavarovan lesen ploh, ki je na drugi strani naslonjen na elektromotor, pri čemer pa je bilo potrebno za nemoten transport peska po traku ves čas skrbeti, da je vsipnik očiščen oziroma odmašen), da pa je ni ustrezno obvladovala niti preprečila. Zaslišani delavci so skladno izpovedali, da se je desna stran vsipnika že vrsto let čistila na ta način, da so delavci uporabili lesen ploh, na katerega so sestopili s podesta z zaščitno ograjo, sam varnostni inženir pa (kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), da je bil ploh brez njegove vednosti nameščen nazaj. Z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da nadzor tožene stranke glede odprave kršitve (torej odstranitve spornega ploha), če je bil dejansko izveden, ni bil zadosten, se je zato mogoče strinjati. Tožena stranka je sicer odredila odstranitev, ni pa poskrbela za ustrezen nadzor nad ukrepom (o tem nenazadnje priča nesreča delavca R.). Ker je tožena stranka vedela, da delavci za čiščenje vsipnika na višini uporabljajo ploh, bi se (kot pravilno razloguje prvostopenjsko sodišče) od nje pričakovalo, da poostri nadzor - opravlja obhode in spremlja ter kontrolirala delo na konkretnem vsipniku tako, da bi njena prisotnost pri delavcih ustvarila zavest, da čiščenje na ta način ni dopustno in da tudi ne bo tolerirano, in sicer najmanj do tedaj, dokler ne bi z gotovostjo ugotovila, da do kršitev ne prihaja več. Predvsem pa bi tožena stranka morala zagotoviti varno čiščenje in preverjanje čistoče s tal oziroma iz varnega stojišča ter dati jasna navodila, kako naj se vsipnik čisti.
Dolžnik je na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti navedel, da mu nihče ni povedal, kakšne so njegove obveznosti ter da je sedaj prišla na njegovega delodajalca tudi omejitev plače. Vendar pa ni oporekal trditvam upravitelja, da ga je najmanj v dopisih z dne 4. 11. 2016, 28. 11. 2018 in 27. 2. 2017 pozival k izpolnjevanju njegovih obveznosti. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik prejel prvi sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 2. 2015, iz katerega jasno izhaja, da mora izplačevalec dolžnikove stalne prejemke, ki presegajo znesek minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost ter zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatev do stečajnega dolžnika, navedenih v 4. točki izreka sklepa, nakazovati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Nedvomno je bil torej seznanjen s tem, da nima pravice do prejetih denarnih zneskov, ki presegajo zgoraj navedene zneske. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je pravila stečajnega postopka razumel tako, da se mora oglašati na vprašanja upravitelja, kar naj bi tudi storil, ter da pri oškodovanju stečajne mase ni ravnal namerno, temveč ni zmogel razumeti, da mora biti v stečajnem postopku toliko aktiven. Iz zgoraj navedenega namreč izhaja, da je dolžnik moral vedeti, da mora o novi zaposlitvi obvestiti upravitelja ter da ni upravičen do celotnega zneska stalnih prejemkov, ki mu jih je izplačeval delodajalec.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - fikcija pripoznave zahtevka
Ker je tožena stranka v tem postopku predlagala izvedbo naroka, na katerega kljub temu, da je bila pravilno vabljena, ni pristopila, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja zadeve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031488
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/1, 91/3, 91/4.
tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 17. 3. 2013. Glede na navedeno in ker na podlagi podatkov kazenskega spisa niso podane okoliščine iz tretjega in četrtega odstavka 91. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je šestletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel dne 17. 3. 2019.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030357
ZKP člen 369, 369/4.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - dokazna ocena
Višje sodišče v zvezi s temi pritožbenimi navedbami, na podlagi podatkov kazenskega spisa in razlogov izpodbijane sodbe ugotavlja, da gre za pritožbene novote, ne pa zavrnjene dokazne predloge sodišča prve stopnje, saj slednje o teh sploh ni odločalo. Zagovornik ob tem primarno ne pove razlogov, zakaj teh dokazov ni navedel že prej, ob tem pa tudi ne navede (pravno relevantnih) dejstev, ki naj bi se s temi dokazi oziroma izpovedbami prič, ki jih vseh niti ne imenuje (nepristranske priče), dokazovala.
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. ZKP skuša s tem preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred sodiščem prve stopnje, ki je izvedlo glavno obravnavo. Z neupoštevanjem dokaznega predloga, ki bi ga stranka lahko podala že pred sodiščem prve stopnje, pa tega brez razloga ni storila, sodišče ne krši pravice do obrambe. Ker zagovornik tej zakonski zahtevi ni zadostil, so pritožbi priloženi novi dokazi prepozni, zato jih višje sodišče pri svojem odločanju ne more in ne sme upoštevati.
V nadaljevanju pritožbe zagovornik nasprotuje dejanskim ugotovitvam in oceni sodišča prve stopnje glede dokazanosti posamičnih očitkov obdolženemu v določenih dneh v okviru očitanega kaznivega dejanja, vendar neutemeljeno. Res je sicer, da pri vseh obravnavanih dogodkih oziroma očitanih ravnanjih obdolženega ni bilo neposrednih prič, razen sam oškodovanec, vendar je sodišče prve stopnje glede na ugotovitve celotnega dokaznega postopka in v okviru tega izpovedbe zaslišanih prič glede odločilnih dejstev in okoliščin, oškodovancu utemeljeno verjelo.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dovozna pot - imisije - prekluzija navedb in dokazov - trditveno breme - zavrnitev nepomembnih dokazov - vezanost na upravno odločbo - naloga izvedenca
Glede predloga izvedenca, naj se vožnje motornih vozil in kmetijske mehanizacije ne izvajajo ob severni strani stavb toženih strank, pa je pojasniti, da je to preseglo njegovo nalogo strokovnega pomočnika sodišča, ki mora v izvidu ugotoviti dejstva, v mnenju pa podati svoj strokovni sklep, do katerega je prišel z uporabo abstraktnih pravil. Sodišča izvedenčev predlog v ničemer ne zavezuje.