motenjska tožba - motenje posesti - ugovor pravice do posesti - petitorium absorbet posessorium
Edini pravi ugovor v motenjski pravdi, ki temelji na pravici do posesti, je ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti. Ugovor je lahko upoštevan le, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.
Vprašanje, ali je upnik upravičen do prevzema celotnega premoženja za poplačilo njegove terjatve, je odvisno od višine upnikove terjatve v razmerju do ocenjene vrednosti tega premoženja.
Ker je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo višino ocenjene vrednosti terjatve v znesku 123.705,53 EUR in višino pritožnikove terjatve v znesku 1,32 EUR (glavnica 0,92 EUR in obresti 0,40 EUR), kar predstavlja le 0,001067 % glavnice terjatve, ki jo pritožnik želi prevzeti, je evidentno, da bo pritožnik s prevzemom terjatve do družbe S.-Zagreb d. o. o. v celoti oziroma 100 % poplačan. S poplačilom njegove terjatve na podlagi izpodbijanega sklepa pa bo prenehala njegova terjatev do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi status upnika. Tako se pokaže, da do presežka vrednosti terjatve nad višino svoje terjatve pritožnik ni upravičen.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za ureditev razmerij - upravljanje s stvarjo - projektna dokumentacija - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - nujen posel rednega upravljanja - nastanek znatne škode
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da predlog predlagateljev za izdajo začasne odredbe ni utemeljen zato, ker predlagano pooblastilo za naročilo izdelave projektne dokumentacije ne predstavlja izvedbe posla, s katerim bi se preprečilo dodatno propadanje obravnavane ploščadi, torej nastanek znatne premoženjske škode.
SPZ člen 67, 67/5, 100. ZZZDR člen 52. ZPSPP člen 27, 27/1.
solastnina - uporaba tuje nepremičnine - podaljšanje najemnega razmerja - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov za uporabo - upravljanje skupnega premoženja - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - izpraznitev in izročitev nepremičnin - prepoved bodočega vznemirjanja
V obravnavani zadevi je odločilno dejstvo, da je tožnica solastnica do 1/2 vseh obravnavanih nepremičnin, ki ne soglaša s tem, da nepremičnine uporablja toženka. Ker je oddaja nepremičnin v uporabo tretji osebi, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, posel izrednega upravljanja, bi morala z uporabo nepremičnin s strani toženke soglašati tudi tožnica. Vsak od solastnikov je namreč upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika. Dovoljenje, da lahko tretja oseba uporablja solastne nepremičnine, morajo dati namreč vsi solastniki.
V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP se neprerekana dejstva štejejo za priznana. Sodišče mora pri presoji preveriti, ali je stranka dejstvo izrecno zanikala, če pa tega ni storila, pa tudi, ali namen njegovega zanikanja izhaja iz siceršnjih navedb stranke.
prekinitev postopka in napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega deleža - sklenitev darilne pogodbe - darilo - vračanje daril v zapuščino - obračunska vrednost zapuščine - sporna dejstva o obsegu zapuščine - oseba, katere pravica je manj verjetna
Sporno med dedičema je, ali darilo sploh obstaja. Ker se v skladu z 28. členom ZD pri obračunski vrednosti zapuščine, od katere se izračunajo zakoniti in nujni dedni deleži, upoštevajo tudi darila, ki jih je zapustnik v času življenja dal zakonitim dedičem, obračunske vrednosti zapuščine ni mogoče ugotavljati, dokler ni razčiščeno, ali je zakoniti dedič F. F. prejel sporno premoženje kot darilo ali ne. Ker je zapuščinsko sodišče dolžno skladno s prvim odstavkom 210. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, je bila glede darilne pogodbe z dne 2. 4. 1994 (oziroma premoženja zapustnika, ki je bilo predmet te pogodbe), za katero je pritožnik trdil, da je bila odplačna, potrebna napotitev na pravdo.
Tožnica je pogodbeno obveznost izpolnila, zato je toženec dolžan plačati neplačani kredit, ker se je zavezal in pristopil h kreditni pogodbi kot porok in plačnik.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - kršitev zakonskih dolžnosti - sporočanje podatkov - neresnični oziroma nepravilni podatki - prispevki za socialno varnost - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je upnica zadostila zakonskim znakom (sicer izpodbojne) domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Predmet dokaznega postopka za obrambo dolžnika, da je ravnal vestno in pošteno, se nanaša na okoliščine na strani dolžnika, ne pa na pravno naravo plačila prispevkov in izpada koristi od tega za dolžnika. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pravilni razlagi sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik tisti, ki bi moral dokazati, da mu kljub ugotovljeni opustitvi zakonskih dolžnosti obračunavanja prispevkov in obveščanja davčnega organa, ki jih je imel v sistemu obveznega zavarovanja, zaradi drugih okoliščin na njegovi strani, ni mogoče očitati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Tega dolžnik v konkretnem primeru ni zmogel.
pritožba - pritožba zoper obrazložitev - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Udeleženci postopka imajo pravico do pritožbe samo zoper odločitev sodišča, vsebovano v izreku odločbe, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ne postane pravnomočna in ni zavezujoča, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku vsebovano odločitev sodišča ter omogoča preizkus njene pravilnosti.
krivdna odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - identično dejansko stanje - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - verbalni konflikt - presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - primarni in sekundarni strah - strah za izid zdravljenja - compensatio lucri cum damno
Sodna praksa je večkrat razsodila, da verbalno izzivanje ne more upravičiti telesnega napada oziroma poškodovanja. Vendar je konkretni primer drugačen, saj je iz sedanjih kakor iz preteklih dogodkov toženec sklepal, da ga bo tožnik napadel.
ZGD člen 384, 384/1, 387, 387/1, 387/2, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5. ZSReg člen 31, 31/2, 31/3, 31/4.
vpisi v sodni register - predlog za vpis v sodni register - skupščinski sklepi - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - izključitev manjšinskih delničarjev - prenos delnic - prekinitev postopka - interes za hitro odločitev - prebitje registrske zapore - izpodbojna tožba
Pritožnika utemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da bi jima v skladu z določbo drugega odstavka 31. člena ZSReg moralo vročiti predlog za vpis v sodni register s predlogom za prebitje registrske zapore in priloženimi listinami kot delničarjema, ki sta vložila izpodbojni tožbi, saj bi z vpisom sklepa skupščine lahko bile prizadete njune pravice. Sodišče prve stopnje pa je, ne da bi izvedlo postopek v skladu z drugim do četrtim odstavkom 31. člena ZSReg, ugodilo predlogu za prebitje registrske zapore in v sodni register pri subjektu vpisa vpisalo sklep skupščine z dne 21. 12. 2018, ne da bi obrazložilo, zakaj meni, da so izpolnjeni pogoji za takšen vpis, določeni v četrtem in petem odstavku 590. člena ZGD-1.
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 7.
kolektivni delovni spor - reprezentativni sindikat - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Vlada RS je sprejela dne 10. 1. 2013 sklep, v katerem je določila, da se za namen povračil stroškov in drugih prejemkov ter drugih pravic in obveznosti zaposlenih v organih državne uprave določa uporabo enotnega daljinomera, in sicer daljinomer "zemljevid.najdi.si", zato je nasprotovanje uporabi tega portala neutemeljeno.
Ker je javno prevozno sredstvo glede na vozni red in delovni čas zaposlenih v popoldanski izmeni možno uporabiti, je nasprotni udeleženec pravilno obračunaval stroške javnega prevoza in ne kilometrine.
Ker je Ustavno sodišče RS v svoji odločbi odločilo, da pritožnik (toženec) in nasprotni udeleženec (tožnik) nosita vsak svoje stroške z ustavno pritožbo, je prvostopenjsko sodišče napačno priznalo tožencu tudi te stroške, o katerih je bilo že odločeno.
Odvetniku po Odvetniški tarifi, veljavni v času oprave dejanja, ni pripadla nagrada za vsak narok, pač pa za en narok pred sodiščem prve stopnje.
neutemeljeno povzročeni stroški - stroški dolžnika - delni umik predloga za izvršbo - nepravočasen delni umik predloga za izvršbo
Pri odločanju o tem, ali je upnik neutemeljeno povzročil stroške dolžnikku, se presoja upnikova krivda. Ni moč pričakovati, da bo upnik za vsako plačilo nemudoma delno umaknil predlog za izvršbo, ker bi bilo to neekonomično.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026719
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 356, 356/2, 371, 371/1, 371/1-7.
ponarejanje listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe - identiteta med obtožbo in sodbo - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - odločitev o predmetu obtožbe - nepopolna rešitev predmeta obtožbe
Iz izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje odločilo o šestih kaznivih dejanjih ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, čeprav je bil obtožni predlog zoper obdolženko vložen zaradi osmih kaznivih dejanj ponarejanja listin po navedeni določbi kazenskega zakona. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je iz opisa dejanja izpustilo očitek, da je obdolženka spremenila cenitveni poročili z dne 15. 11. 2010, saj ji tosmernih izvršitvenih ravnanj v smislu kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 ni bilo mogoče očitati. Pritožniki takšno odločitev utemeljeno grajajo, saj mora sodišče o predmetu obtožbe odločiti v izreku sodbe, sicer krši objektivno identiteto med obtožbo in sodbo.
V konkretnem primeru je ključno vprašanje, ali je zastopnik tožnice sporna denarna sredstva vložil v posel „trejd“ ali jih je zgolj posodil tožencu. Ker jih je vložil in je bil tako akter posla „trejd“, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je edini logičen zaključek, da je obravnavana posojilna pogodba navidezna. Akterji posla „trejd“ bi se sicer lahko dogovorili o vračilu vloženih sredstev ne glede na uspeh, ki so se ga nadejali, ter kdo bo sredstva vrnil, vendar pa tožnica takšnega dogovora konkretno ni zatrjevala. Sklicevala se je le na posojilno pogodbo, ki pa ne govori o vračanju vloženih sredstev, temveč o posojilu. Posledično sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati, ali je obstajal namen vračila sredstev ne glede na uspeh posla, ki so se ga nadejali, in če, kdo jih bo vrnil.
ZGD-1 člen 254, 254/2, 256, 265, 265/3, 266, 266/2, 295, 295/2, 295/3, 390, 390-1, 392, 392-1. ZSDU člen 8, 79, 79/1, 79, 79/6, 79/7. ZSReg člen 33, 33/1.
prekinitev postopka - sestava nadzornega sveta - sklic skupščine - pooblastilo za sklic skupščine - uveljavitev ničnosti sklepa skupščine - ničnost volitev članov nadzornega sveta - imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet - predstavniki delavcev - posledice pasivnosti - predhodno vprašanje
V ZGD-1 je izrecno določeno, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino in ne soglasno. Tudi stališče pravne teorije je, da je navedena določba o navadni večini kogentna in je s Statutom družbe ni dopustno določiti drugače. Zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na statutarne določbe o soglasnem odločanju uprave. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni sprejemljivo pritožbeno vztrajanje, da bi sam sklic skupščine moral podpisati poleg predsednika uprave tudi preostali član dvočlanske uprave, ker predsednik uprave po Statutu družbe ni pooblaščen za samostojen sklic skupščine. Če za odločitev o sklicu skupščine že po zakonu zadostuje navadna večina glasov celotne uprave, ni logična zahteva, da mora sam sklic skupščine kot izvedbeni akt take odločitve podpisati celotna uprava, torej tudi tisti člani uprave v manjšini, ki s sklicem skupščine ne soglašajo.
Ni sporno, da pri subjektu vpisa delavski svet, ki je po zakonu pooblaščen za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet, sploh ni konstituiran, to pa pomeni, da niso bili vzpostavljeni pogoji za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet in da glede na tako stanje v subjektu vpisa tudi ni mogoče sklepati o kakršnemkoli interesu delavcev za njihovo sodelovanje pri upravljanju družbe. Po prvem odstavku 8. člena ZSDU imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev v skladu s tem zakonom. Če te pravice ne izkoristijo, jih k temu ni mogoče prisiliti. Nesprejemljivo je zato v pritožbi ponovno izpostavljeno stališče pritožnice, da je bila delavcem onemogočena pravica do imenovanja svojih predstavnikov v nadzorni svet I. d. d., kjer so jim delničarji z zapolnitvijo vseh mest v nadzornem svetu že vnaprej onemogočili imenovanje delavskih predstavnikov v nadzornem svetu. Upoštevaje normativno ureditev imenovanja predstavnikov delavcev v nadzorni svet se izkaže, da je postopek imenovanja predstavnikov delavcev neodvisen od postopka imenovanja oziroma izvolitve članov nadzornega sveta kot predstavnikov delničarjev na skupščini. Šele v primeru, da bi v družbi že bili imenovani predstavniki delavcev, pa bi to dejstvo skupščina delničarjev z izvolitvijo petčlanskega nadzornega sveta ignorirala, bi bilo mogoče pritrditi pritožnici, da so delničarji predstavnikom delavcev onemogočili udeležbo v petčlanskem nadzornem svetu. Do navedenega hipotetičnega primer pa nesporno ni prišlo, ker predstavnikov delavcev delavski svet družbe I. d. d. ni imenoval.
V obravnavani situaciji, ko so bili delavci subjekta vpisa pri upravljanju družbe v smislu določb ZSDU nesporno pasivni (saj ni bil konstituiran niti delavski svet kot pogoj za imenovanje njihovih predstavnikov v nadzorni svet, pritožnica pa ni navajala nobenih aktivnosti delavcev v tej smeri), bi vsakršno vztrajanje pri nezakonitosti sestave nadzornega sveta, ker v njem ni predstavnikov delavcev, predstavljalo dejansko blokado nadzornega sveta.
ZGD-1 člen 405, 412, 412-5, 415, 418, 418/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 30, 30/2. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.
prenehanje družbe - redna likvidacija delodajalca - likvidacijski postopek - pritožba zoper sklep o izbrisu - likvidacijski upravitelj - naloge upravitelja - poročilo - poplačilo terjatev upnikom - razdelitev premoženja v likvidaciji
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije. Ključni podatek, ki mora biti vsebovan v poročilu je med drugimi tudi ali je imel subjekt vpisa upnike in, če jih je imel, da so vse terjatve upnikov poplačane (4. alineja 412. člena v zvezi s 415. členom ZGD-1). Ker v poročilu tega podatka ni, bi bilo registrsko sodišče dolžno v okviru materialno pravnega preizkusa predloga in predloženih listin (odpravljiva nesklepčnost), pozvati upravitelja, da se izjasni o morebitnih terjatvah upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00026751
ZIZ člen 36. ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 116 - 120.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - procesni rok - zamuda roka za plačilo sodne takse - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oziroma v treh) dneh poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški. S sklepom o izvršbi sodišče v takšnem primeru torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Dolžnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora, ugovor pa je vložil zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. Zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen ter je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje.
Rok za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru procesni rok, saj plačilo sodne takse pomeni izpolnitev procesne predpostavke.