ZPIZ-2 člen 129, 129/1, 129/1-5.. ZPIZ-1 člen 13, 187.
pokojninska zavarovanja - zavarovalna doba - pokojninska doba
Po 5. alineji 1. odstavka 129. člena ZPIZ-2 pokojninska doba obsega tudi čas, dopolnjen do 31. 12. 1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni določeno drugače. Skladno s 187. členom ZPIZ-1 pokojninska doba obsega tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona, in čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ni drugače določeno. Na podlagi 1. odstavka 202. člena ZPIZ pokojninska doba obsega čas, prebit v zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona. Delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije, so bili obvezno zavarovani po 10. členu ZPIZ oziroma 13. členu ZPIZ-1.
V okoliščinah konkretnega primera ni nobenih pogojev niti podlage, da bi se tožniku priznala pokojninska oziroma zavarovalna doba iz naslova zaposlitve pri A. d. o. o. v spornem obdobju. Ne le, da je tožniku z začetkom stečajnega postopka nad A. d. o. o. delovno razmerje in s tem podlaga za zavarovanje prenehalo, celo pravnomočno je bilo razsojeno, da tožnik za sporno obdobje, razen v določenem obdobju, nima lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri delodajalcu A. d. o. o.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ne glede na to, da je šlo za prerazporeditev delovnega časa, bi moral tožnik za izostanek z dela pridobiti soglasje delodajalca, torej bi moral imeti odobreno odsotnost.
Sodišče prve stopnje se je dolžno opredeliti le do trditev in dokazov o pravno odločilnih dejstvih. Tožeča stranka ni z ničemer pojasnila, kako sta zatrjevani kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP vplivali na pravilnost in zakonitost odločitve. Zgolj pavšalna trditev, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev in dokazov tožeče stranke pri čemer ni navedla niti do katerih trditev se sodišče prve stopnje ni opredelilo in "goli" prepis delov izpovedi prič za utemeljenost tega pritožbenega očitka ne zadošča.
Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno opredelil zakonske pogoje iz prvega, drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ in trditve, ki bi naj izkazovale vsakega od navedenih ter izrecno poudaril, da cilj predlagane začasne odredbe ni uresničitev zahtevka, ampak zagotovitev možnosti, da bo tožnikov zahtevek mogoče uresničiti s ″prisilno izvršbo″, če bo tožnikova terjatev zagotovljena s sodbo kot izvršilnim naslovom. Zato je predlagana in izdana začasna odredba "regulacijske" in ne "zavarovalne" narave.
ZUP-UPB2 člen 9, 144, 144/1, 145, 145/1, 237, 237/2, 237/2-3.. ZŠtip člen 49.
državna štipendija - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje stranke
Izjema od načela zaslišanja stranke, torej ko stranki ni potrebno dati možnosti izjave o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah, velja za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku v primerih, določenih v 1. odstavku 144. člena ZUP. Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi; in če gre za nujne ukrepe v javnem interesu. Po 1. odstavku 145. člena ZUP se poseben ugotovitveni postopek izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. člena tega zakona. Izvede se za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku lahko organ odloči, če za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev ali za to, da bi bila strankam dana možnost uveljavitve in zavarovanja njihovih pravic, ni potrebno opraviti nobenega dejanja. V nasprotnem primeru pa mora izvesti poseben ugotovitveni postopek.
ZIZ-UPB4 člen 55, 55/1, 55/1-8,55/1-9,55/1-11, 59, 59/1. ZGO-1-UPB1 člen 158. SPZ člen 142. OZ-UPB1 člen 82.
pogodba o finančnem leasingu - odškodninska terjatev - odkupna opcija - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu. Tožba iz 59. člena ZIZ je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, saj je ugovor pogoj za pravico do te tožbe.
Odsotnost znaka kaznivega dejanja, da je storilec ravnal zaradi izkoriščanja prostitucije ter njegova nedokazanost, sta dve različni stvari. Pri prvem je posredi zakonska določenost (inkriminiranost) dejanja, ko posamezni znak iz zakonskega opisa, v konkretnem opisu dejanja sploh ni naveden.
Dejanska in pravna zmota sta zmoti, ki po prvem odstavku 30. člena in prvem odstavku 31. člena KZ-1 izključujeta krivdo, vendar šele po ugotovljenih okoliščinah iz drugega odstavka 30. člena KZ-1 ali po ugotovljenih upravičenih razlogih oziroma kot ti po drugem odstavku 31. člena KZ-1 niso izključeni.
Pri erotični masaži s ciljanimi in doseženimi spolnimi vrhunci, ki jih niti obdolženi ni zanikal, ne gre za nič drugega ali manj kot za spolno dejanje. Če je to nudeno in izvajano proti dogovorjenemu plačilu, ki je v obravnavani zadevi tudi po pritožbeni obrazložitvi nedvomno, je posredi prostitucija, očitno odeta v dejavnost (erotično masažo), ki tedaj, ko ne preide v spolno dejanje, niti po presoji pritožbenega sodišča, ne more biti kazniva. Pomeni, da prostitucije ne določa klasifikacija poklica erotičnega maserja, temveč njegovo konkretno ravnanje, ki je lahko v posameznem primeru, kljub telesnemu stiku s stranko še vedno samo mehanično delovanje na telo ali del telesa ali že takšno, da vodi k spolnemu vrhuncu, s katerim je strankina spolna potreba zadovoljena.
Prostovoljnost odločitve za prostituiranje ter avtonomnost ravnanj oškodovank niti v tem primeru nista odločilni, oblike sodelovanja pri prostituciji pa niso nujno tipične oziroma takšne, da bi že pojavno o odstopale od oblik sodelovanja pri katerikoli drugi dejavnosti. Bistveno je, da je bilo opisano obdolženčevo sodelovanje v zvezi s prostituiranjem oškodovank in da je imel od tega korist.
ZDR-1 člen 142, 154.. ZEPDSV člen 18, 19.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 2.
nadurno delo - delovni čas - voznik - evidenca o izrabi delovnega časa
Sodišče prve stopnje se je v predmetnem sporu pravilno oprlo na 142., 154. člen ZDR-1, ZDR in 2. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki določa, da se kot delovni čas šteje tudi čas priprave na delo in zaključka dela ter čas izvedbe inventure. Pravilno je štelo, da je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela oziroma je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovni obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kar za delovni čas voznika pomeni, da je tako vključen ves čas, ko je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu - predhodni pregled vozila, vožnjo vozila, natovarjanje in raztovarjanje, čiščenje in tehnično vzdrževanje, vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem, natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnosti, itd. To je dejansko čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in je na voljo delodajalcu.
V postopku odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku, ki ga sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, mora sodišče presoditi, ali je storilec kot voznik začetnik v obdobju dveh let dosegel ali presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu.
Pritožnik se v pritožbi sklicuje na okoliščine, ki so protispisne. Pri pregledu podatkov spisa vročilnice pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilcu bil plačilni nalog vročen po pravilih vročanja pooblaščencu za vročitve na podlagi drugega odstavka 89. člena ZUP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026083
KZ-1 člen 324. ZKP člen 285č, 285č/3, 285č/6.
kazenska sankcija - ponovljeni postopek - odvzem predmeta (osebnega avtomobila) - narok za izrek kazenske sankcije
Ker je bila sodba razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma odločanje zgolj v zvezi z vprašanjema odvzema ali neodvzema vozila, sodišču prve stopnje pa je bil izdan izrecen napotek, naj ponovi le narok za izrek kazenske sankcije, zasliši določeno pričo in sprejme odločitev glede zaseženega vozila, ni bilo potrebe, da bi sodišče opravilo glavno obravnavo.
K temu pritožbeno sodišče dodaja še, da mora stranka, ki preklicuje priznanje, pojasniti, zakaj je preklic upravičen, in to upravičenost izkazati. Pri uporabi "prostega prepričanja" mora sodišče predvsem ocenjevati, ali je preklic v skladu z načelom vestnosti in vzajemnega zaupanja ter dobrih običajev. Po prepričanju pritožbenega sodišča tožnica v obravnavanem primeru ne more uspeti s preklicem podanih izjav na naroku za glavno obravnavo z dne 24. 11. 2016 z zatrjevanjem, da prva toženka ni pravilno procesno zatrjevala dejstev v zvezi z vključenostjo terjatev tožnice v posodobljen seznam terjatev v PPP nad prvo toženko. Zgolj navedbe, da prva toženka ni pravočasno navedla trditev v zvezi s posodobljenim seznamom v PPP nad prvo toženko, ne zadoščajo za utemeljeni preklic priznanja tožnice v tej zvezi. Tožnica bi morala za takšen preklic navajati in izkazati npr. zmoto pri priznanju ali naknadno pridobitev dokazov v zvezi s posodobljenim seznamom terjatev, ki izpodbijajo priznanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V predmetni zadevi je tožnik izpodbijal zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev njene zakonitosti najprej moralo ugotoviti, ali je tožena stranka izpolnila obveznost iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zato je presojalo utemeljenost pisnega opozorila, s katerim je tožena stranka tožnika pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo tožnik ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožniku utemeljeno očitala opustitve iz navedenega pisnega opozorila, zaradi česar je štelo, da je izpolnjen pogoj za veljavnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - utemeljeno predhodno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja. Pritožba v zvezi s tem utemeljeno graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, saj ta ni prepričljiva in logična, izpovedim nekaterih prič je sodišče prve stopnje neutemeljeno odvzelo dokazno vrednost in posledično nepravilno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z očitki iz pisnega opozorila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024843
ZKP člen 503, 503/2. KZ-1 člen 75, 75/1.
odvzem premoženjske koristi - obročno plačilo premoženjske koristi - odlog plačila - delo v splošno korist
ZKP v zvezi z odvzemom premoženjske koristi v upravičenih primerih dopušča le obročno plačilo, ne pa tudi odloga plačila premoženjske koristi.
Izvrševanje dela v splošno korist ni ovira za to, da si obsojenec poišče zaposlitev. V skladu s 13. členom Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog mora namreč svetovalec pri izbiri izvajalca dela v splošno korist med drugim upoštevati tudi morebitno zaposlenost obsojenca.
V izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenskega mnenja, v kateri sestavi je sodelovala tudi specialistka psihiatrinja, v zvezi z izvedenskim mnenjem in oceno tožničine delazmožnosti pa je bil dodatno zaslišan še specialist medicine dela, prometa in športa, kot najbolj kompetenten specialist za ocenjevanje delazmožnosti, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj medicinsko strokovne podlage za zaključek, da je tožnica zmožna s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko za delo, na katerem dela, tj. učitelj likovne vzgoje in podaljšanega bivanja in ne za 4 ure, kot uveljavlja. Pri oceni tožničine delazmožnosti je bila upoštevana ne samo medicinska dokumentacija in objektivno izkazano zdravstveno stanje, torej z izvidi in z medicinsko - znanstvenimi metodami ugotovljeno zdravstveno stanje, ampak tudi pogoji dela na delovnem mestu učitelj likovne vzgoje in podaljšanega bivanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00025477
ZFPPIPP člen 22, 268, 268/1, 296, 296/1, 300, 300/4. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. OZ člen 101, 101/1, 435, 435/1.
prodajna pogodba - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovalna pravica - lastninska pravica - izločitvena pravica - pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku
Sklep višjega sodišča z dne 1. 2. 2018 je pripeljal do tega, da sta bila prodajna pogodba in aneks, z njim vred pa zemljiškoknjižno dovolilo, razvezana s 1. 2. 2018 (prvi odstavek 268. člena ZFPPIPP). V času edinega naroka za glavno obravnavo (23. 10. 2018) torej obveznostnopravnega pravnega temelja za morebitno izločitveno pravico že več niti ni bilo. Že iz tega razloga sta neutemeljena oba tožbena zahtevka. Kdor nima niti obveznostnopravnega temelja za uveljavljanje izločitvene pravice, seveda ne more imeti pričakovalne pravice.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
ZDR-1 člen 34, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 93, 94.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na načelo in favorem laboratoris. V tovrstnih sporih je dokazno breme na toženi stranki (84. člen ZDR-1), ki mu je tudi zadostila. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na zavrženje obtožnega predloga zoper tožnika v kazenskem postopku, saj bi bilo delovno sodišče vezano kvečjemu na pravnomočno obsodilno sodbo - glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Kot že navedeno, pa sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki se nanaša na znake kaznivega dejanja.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Odločbi sta izdani na temelju prehodne določbe 396. člena ZPIZ-2 ob uporabi 124. člena ZPIZ-92. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, je uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti - invalidom II. ali III. kategorije, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti po ZPIZ-1 zagotovljeno, da obdržijo pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljaviti ZPIZ-2. V 2. odstavku 396. člena ZPIZ-2 je eksplicitno določeno, da se nadomestila usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-3, 129/1-9, 130, 130/8.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb
Ker je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno upoštevalo določbe ZUTD in Pravilnik ter tudi pogodbe, je tožnik, ki je kršil pogodbene obveznosti in ni izkazal opravičljivih razlogov, utemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. V skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD pa se še 6 mesecev po dokončnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ne more ponovno prijaviti pri zavodu.