pritožba zoper odločitev o stroških - nepravilen izračun stroškov - seštevek - odmera pritožbenih stroškov - vrednost izpodbijanega dela
Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti potrebne pritožbene stroške, ki so odmerjeni od vrednosti izpodbijanega dela.
prodajna pogodba - pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - materialno pravo - ugovorne navedbe - trditveno in dokazno breme - napotki pritožbenega sodišča - pravna dejanja - pravna vprašanja - ponovno sojenje
Skladno s prvim odstavkom 362. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP je moralo sodišče prve stopnje le opraviti pravdna dejanja in obravnavati sporna vprašanja, kar je tudi storilo. Nižja sodišča niso vezana na pravna in materialna stališča višjih sodišč, za kar se očitno zavzema pritožba, zato do zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni prišlo. S pritožbo toženka torej želi preko lastne razlage določb in pogojev pogodbe, ki se nanašajo na po pogodbi predvideni (redni) prodaji nepremičnine in izvedbi investicije, neutemeljeno na tožnike prevaliti nekakšno dodatno trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki jih tožniki za utemeljenost zahtevka po določbah 5.2. in zadnjega odstavka 2.3. člena pogodbe niso bili dolžni zatrjevati in izkazovati.
Okrajna sodnica je bila na okrožno sodišče razporejena na podlagi Spremembe letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot z dne 5. 2. 2016, št. Su 1/2016 z dnem 11. 2. 2016 na kazensko-preiskovalni oddelek. Njena razporeditev je neprekinjeno trajala torej od tega datuma in se je triletno obdobje izteklo 10. 2. 2019. Tako gre ugotoviti, da je okrajna sodnica dne 27. 3. 2019 vodila zadnjo glavno obravnavo in izrekla izpodbijano sodbo v predmetni kazenski zadevi že po izteku triletnega roka iz citirane določbe petega odstavka 71. člena ZS, ki povsem jasno zapoveduje, da čas razporeditve skupno ne sme trajati več kot tri leta.
ZP-1 člen 144, 145, 144/1, 144/4. ZSKZDČEU-1 člen 7, 194.
stroški postopka - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - umik predloga za priznanje tuje sodne odločbe - stroški izvršitve sodbe
Načeloma stroške izvršitve izrečene sankcije povzroči storilec, v prvi vrsti s samo storitvijo prekrška, kot tudi s samo potrebo po prisilni izterjavi. Zato je načeloma pravilno stališče, da je tudi stroške izvršitve sankcije dolžan kriti tisti, ki mu je izrečena sankcija za prekršek tj. storilec. V konkretni zadevi pa je potrebno upoštevati, da je zahteva za priznanje in izvršitev bila umaknjena šele po vloženi pritožbi.
Ne glede na razlog, ki je pristojni organ države izdaje privedel do odločitve za umik predloga za priznanje in izvršitev, je dejstvo, da je z vložitvijo predloga in izdajo sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje nastala potreba po uveljavljanju pravnih sredstev zaradi zaščite storilčevega pravnega položaja, s tem pa so storilcu nastali stroški zastopanja po zagovorniku, kar po svoji naravi predstavlja materialno škodo. V nasprotju z načelom pravne države bi bilo, če bi storilec kljub izkazani potrebi in uspešnosti pravnega sredstva ter ustavitvi postopka izvrševanja, moral sam trpeti stroške zastopanja v neutemeljeno vodenem postopku zoper njega
nadaljnji izvršilni stroški - odpust obveznosti stečajni dolžnici - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - osebni stečaj nad dolžnikom
Gre za terjatev upnika, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Ker ne gre za obveznost, na katero učinkuje odpust obveznosti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dolžnici naložilo plačilo izvršilnih stroškov. Glede na pritožbene navedbe o izvajanju izvršbe po zaključku osebnega stečaja in odpustu obveznosti pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sporni stroški niso posledica opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, saj gre za administrativne stroške izvršitelja, ki je po smrti prvotnega izvršitelja prevzel obravnavano zadevo. Ker izvršilni postopek v trenutku prevzema zadeve s strani novega izvršitelja kljub zaključku postopka osebnega stečaja nad dolžnico še ni bil zaključen, po stališču pritožbenega sodišča ni razloga, da se ti stroški izvršitelju ne bi priznali.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca
Pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da potrebuje izvedenec zmogljivejši računalnik; da gre pri programski opremi za analizo trkov za specialno programsko opremo, ki je ni mogoče uporabljati za druge namene, kot za izdelavo izvedenskih mnenj; da potrebuje specifično pomožno opremo (merilnike razdalj, naklona, kotov in drugo drobno opremo); da se mora udeleževati izobraževanj in da tudi del stroškov elektrike, interneta, ogrevanja prostora, v katerem izvedenec opravlja svoje delo, nastaja pri izdelavi izvedenskega mnenja, vendar ker gre za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oz. strank.
Prej veljavni Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je namreč omogočal odmero drugih materialnih stroškov v pavšalnem znesku, medtem ko sedaj veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, take določbe ne vsebuje. Namen take spremembe po mnenju pritožbenega sodišča ni bil v tem, da se izvedencem, cenilcem in tolmačem omogoči neomejeno priznavanje drugih materialnih stroškov, temveč nasprotno - da se priznavanje teh stroškov omeji na tiste materialne stroške, ki so nastali v zvezi s konkretnim izvedenskim mnenjem.
ZObr člen 57, 57/4, 57/7.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZSSloV člen 70, 75.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 111, 114, 115, 138.
prenehanje delovnega razmerja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje goljufije - elementi kaznivega dejanja - disciplinski ukrepi - pripadnik Slovenske vojske
Tožnik je načrtno zavajal toženo stranko, ko je podpisoval zahteve za izplačilo stroškov nastanitve in jamčil, da teh stroškov ne prejema iz drugega naslova, saj je vedel, da dnevna in mesečna nadomestila, ki jih prejema, krijejo tudi stroške nastanitve. S tem ravnanjem so izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, saj je tožnik zato, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist z lažnivim prikazovanjem, da od nobene institucije druge države ali mednarodne organizacije ne prejema povračila za stroške nastanitve, toženo stranko spravil v zmoto, da mu je izplačevala mesečne zneske stroškov nastanitve, čeprav je vedel, da je te stroške dobil povrnjene. Tožnik je s tem storil hujšo disciplinsko kršitev.
predlog za obnovo postopka - pravnomočna obsodilna sodba - kazenska sodba - identično dejansko stanje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če bi držala tožnikova trditev, da se odločitev v kazenskem postopku in v delovnem sporu nanaša na identično dejansko stanje, potem bi bilo delovno sodišče vezano na obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, pa še to omejeno - le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. V spornem primeru pa v kazenskem postopku ni bila izdana obsodilna sodba, pač pa zavrnilna sodba, ki ne temelji na ugotavljanju dejanskega stanja, pač pa na procesnem dejanju - umiku obtožnega akta. Kot je pojasnila tožena stranka, pregona ni prevzela zaradi stroškov in ker nima nobenega interesa, da bi bil tožnik kaznovan v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024823
ZPP člen 360, 360/1, 458, 458/1. OZ člen 190.
spor majhne vrednosti - nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - ugovor tretjega - dvom v nepristranskost sodnikov - zastopanje države - Državno odvetništvo
Tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na denarna sredstva je pravilno zavrnjen, saj je pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe izvedena iz ugovora, s katerim tožnik v izvršilnem postopku ne bi mogel doseči pravne posledice. Tožnik je v izvršilnem postopku namreč podal ugovor tretjega potem, ko je bila izvršba na denarna sredstva že opravljena. Po opravljeni izvršbi na določenem predmetu izvršbe, pa ugovor tretjega ne more več doseči svojega namena.
plačilo sodne takse za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse
Ker taksa za pritožbo ni bila plačana v določenem roku, se je ta pravilno in v skladu z zakonom štela za umaknjeno.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-11. KZ-1 člen 160.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predmet obtožbe ni rešen v celoti - nasprotje med izrekom in razlogi - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1 pa je formalno gledano osebno kaznivo dejanje, ki niti procesno ne more biti obravnavano na enak način kot to ustaljeno velja pri nadaljevanem premoženjskem kaznivem dejanju iz prvega odstavka 54. člena KZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00025477
ZFPPIPP člen 22, 268, 268/1, 296, 296/1, 300, 300/4. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. OZ člen 101, 101/1, 435, 435/1.
prodajna pogodba - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovalna pravica - lastninska pravica - izločitvena pravica - pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku
Sklep višjega sodišča z dne 1. 2. 2018 je pripeljal do tega, da sta bila prodajna pogodba in aneks, z njim vred pa zemljiškoknjižno dovolilo, razvezana s 1. 2. 2018 (prvi odstavek 268. člena ZFPPIPP). V času edinega naroka za glavno obravnavo (23. 10. 2018) torej obveznostnopravnega pravnega temelja za morebitno izločitveno pravico že več niti ni bilo. Že iz tega razloga sta neutemeljena oba tožbena zahtevka. Kdor nima niti obveznostnopravnega temelja za uveljavljanje izločitvene pravice, seveda ne more imeti pričakovalne pravice.
ZPIZ-2 člen 129, 129/1, 129/1-5.. ZPIZ-1 člen 13, 187.
pokojninska zavarovanja - zavarovalna doba - pokojninska doba
Po 5. alineji 1. odstavka 129. člena ZPIZ-2 pokojninska doba obsega tudi čas, dopolnjen do 31. 12. 1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni določeno drugače. Skladno s 187. členom ZPIZ-1 pokojninska doba obsega tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona, in čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ni drugače določeno. Na podlagi 1. odstavka 202. člena ZPIZ pokojninska doba obsega čas, prebit v zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona. Delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije, so bili obvezno zavarovani po 10. členu ZPIZ oziroma 13. členu ZPIZ-1.
V okoliščinah konkretnega primera ni nobenih pogojev niti podlage, da bi se tožniku priznala pokojninska oziroma zavarovalna doba iz naslova zaposlitve pri A. d. o. o. v spornem obdobju. Ne le, da je tožniku z začetkom stečajnega postopka nad A. d. o. o. delovno razmerje in s tem podlaga za zavarovanje prenehalo, celo pravnomočno je bilo razsojeno, da tožnik za sporno obdobje, razen v določenem obdobju, nima lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri delodajalcu A. d. o. o.
podjemna pogodba - prevzem dela - odstop naročnika od pogodbe - plačilo po podjemni pogodbi
Da bi podjemnik pridobil pravico do plačila za opravljen posel, je pravno pomembno dejstvo izročitve in prevzema opravljenega posla. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti ni v celoti opravila, zlasti pa toženi stranki ni izročila lesene opreme za poslovni prostor v R.S..
ZGD-1 člen 501, 502, 516, 516/4.. ZSReg člen 34, 34/1.. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/2, 44/2-1.
izključitev družbenika iz d.o.o. - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - vpis izbrisa družbenika iz družbe
Registrsko sodišče je moralo v fazi (vsebinskega) odločanja o predlogu za vpis izbrisa družbenika na podlagi sklepa skupščine, v okviru preizkusa materialno pravnih pogojev za dovolitev vpisa (prvi odstavek 34. člena ZSReg), presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev družbenika. Sodišče je to storilo, pravilno pa se je sklicevalo (tudi) na določbo 501. člena ZGD-1, saj je za vsako posamezno področje odločanja o vpisu treba upoštevati tudi materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa poseben zakon. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je pogodbena izključitev družbenika (s sprejetjem sklepa skupščine) dopustna tudi v primeru, ko družbena pogodba sicer dopušča izključitev družbenika, ne določa pa pogojev in postopka izključitve. Stališče sodne prakse, da v takšnem primeru izključitev predvsem zaradi varstva družbenika ni mogoča, je jasno in enotno.
ZUP-UPB2 člen 9, 144, 144/1, 145, 145/1, 237, 237/2, 237/2-3.. ZŠtip člen 49.
državna štipendija - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje stranke
Izjema od načela zaslišanja stranke, torej ko stranki ni potrebno dati možnosti izjave o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah, velja za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku v primerih, določenih v 1. odstavku 144. člena ZUP. Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi; in če gre za nujne ukrepe v javnem interesu. Po 1. odstavku 145. člena ZUP se poseben ugotovitveni postopek izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. člena tega zakona. Izvede se za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku lahko organ odloči, če za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev ali za to, da bi bila strankam dana možnost uveljavitve in zavarovanja njihovih pravic, ni potrebno opraviti nobenega dejanja. V nasprotnem primeru pa mora izvesti poseben ugotovitveni postopek.
Priča je bila že v vabilu na zaslišanje opozorjena, da mora zahtevati povračilo stroškov takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi. Ker navedenega ni storila, ji povračilo stroškov ne pripada.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026189
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 364, 364/8.
kaznivo dejanje nasilja v družini - priznanje krivde - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Glede na že opisano težo obravnavanega kaznivega dejanja, že izpostavljen način izvršitve ter obdolženčeva vztrajnost pri izvrševanju ter njegovo obsežno predkaznovanost, pa obdolženec tudi nikakor ne more biti deležen zaupanja potrebnega za izrek pogojne obsodbe ali nižje zaporne kazni.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 19. OZ člen 131.
nezgoda pri delu - poškodba delavca - delo na višini - uporaba varnostnega pasu - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - navodila za varno delo - skrbnost ravnanja - zdravstveno zavarovanje - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca - regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - pravno relevantna vzročnost - nadomestilo plače - stroški zdravljenja delavca
Vsaka kršitev delodajalca glede izvajanja in zagotavljanja ukrepov varstva in zdravja pri delu še ne predstavlja obstoja pravno upoštevne vzročne zveze za vzpostavitev odgovornosti delodajalca za škodni dogodek. Upoštevne so samo tiste kršitve, ki so odločilno vplivale na nastanek škodnega dogodka.
V vsakem primeru posebej je treba ugotoviti, ali je delodajalec izpolnil tisti minimum ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki je bil potreben za varno opravljanje dela oziroma za to, da bi se nezgoda lahko preprečila.
Ker se je delavec poškodoval, ko se je opravljalo delo na način, ki ni bil v skladu z navodili delodajalca in je bil sam po sebi nevaren, ob čemer je bil delavec zadostno seznanjen z ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, ni podana vzročna zveza med kršitvijo določil o varstvu in zdravju pri delu s strani delodajalca in škodnim dogodkom. Zato ni mogoče vzpostaviti odgovornosti tožene stranke za nastalo škodo.
Delodajalec je dolžan zagotoviti ustrezno varnostno opremo le za predvidena in odrejena dela.