predlog za posamezna preiskovalna dejanja - oškodovanec kot tožilec - zavrženje predloga - obvestilo upravičenemu tožilcu o nestrinjanju s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Glede na to, da oškodovanec kot tožilec v obravnavani zadevi ni vložil obtožnega predloga, temveč je predlagal opravo posameznih preiskovalnih dejanj, in ker se 431/II ZKP uporablja tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se s predlogom za opravo preiskovalnih dejanj ne strinja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca in predloga ne zavrže. Nestrinjanje z opravo posameznih preiskovalnih dejanj torej sodnik izrazi zgolj z obvestilom tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, in pri tem ne izda posebnega sklepa.
stečajni postopek - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zahteva za izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodniškega pomočnika - procesna legitimacija
Listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji nepremičnin - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - pravica do pritožbe - predmet prodaje - stvar izven pravnega prometa - javna cesta
Na dopustnost predmeta prodaje v smislu res extra commmercium je dolžno paziti sodišče, ki stečajni postopek vodi. Tega vprašanja ne sme enostavno prezreti. Sodišče prve stopnje ni bilo zavezano izdati sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Dopustnost prodaje je lahko presojalo pri izdaji sklepa o izročitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00027351
KZ-1 člen 296, 296/1. ZKP člen 379, 379/2, 380, 380/1.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Obdolženi je oškodovanko dvakrat spravil na tla, jo tam brcal, nato pa še porinili v stenski obešalnik za oblačila. Utrpela je več poškodb, odpeljana je bila na urgenco, iz njene izpovedbe pa izhaja, da se je počutila ogroženo, da se je bala, da jo bo obdolženi v glavo in da jo bi ubil. Dogajanje se je odvijalo v zaprtem prostoru, kjer se oškodovanka ni mogla umakniti, njena nemoč pa se kaže tudi v sami fizični konstituciji oškodovanke, ki je bistveno šibkejša od obdolženega. Navedeno kljub temu, da je šlo za enkratno uporabo fizične sile, po oceni pritožbenega sodišča kaže na to, da se je obdolženi grobo znesel nad oškodovanko do te mere, da je postala objekt izvajanja nasilja. Četudi oškodovanka ni utrpela hujših posledic (poškodb) je obdolženi s svojim ravnanjem oškodovanko spravil v ponižujoč, inferioren položaj, ki je pri oškodovanki utemeljeno vzbudil strah in nemoč.
Sama okoliščina, na kateri gradi sodišče prve stopnje obsodilno sodbo, da so obdolženca v postopku, v katerem je izpovedoval oškodovanec, zastopali kar trije odvetniki, pa ni in ne more biti sestavni del izreka napadene sodbe, kot to skuša z obrazložitvijo napadene sodbe, predstaviti sodišče prve stopnje.
ZPP člen 249, 249/1, 286b. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 50, 50/1, 50/1-2, 50/1-3, 51, 51/1, 51/1-4, 52, 52/1, 52/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - upravičenost izvedenca do nagrade - izdelava izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja - ravnanje v skladu z navodili - nepravilnost izvedenskega mnenja - dokazna ocena sodišča - predujem za dopolnitev - pripombe na izvedensko mnenje - posvet z drugim izvedencem - višina nagrade izvedenca
Nestrinjanje tožeče stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico do plačila izvedenca ne vpliva. Sodni izvedenec je namreč na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade, to pa pridobi takrat, ko izvedeniško mnenje izdela. Bistveno za odmero nagrade je tako le, da je izvedenec ravnal v skladu z navodili sodišča, in ker se je izvedenec v konkretnem primeru v izdelanem izvedenskem mnenju opredelil do vseh vprašanj tožeče stranke in tožene stranke, ki zadevajo njegovo stroko, ter pojasnil razloge, zakaj se do nekaterih ne more (ker gre bodisi za pravna vprašanja bodisi za vprašanja zunaj njegove stroke), je tako izpolnil svojo nalogo, kot mu jo je naložilo sodišče prve stopnje. Nagrada za opravljeno delo mu zato pripada.
Številčnost (ne)zahtevnih vprašanj še ne predstavlja odločilnega kriterija razmejitve med zahtevnim in izjemno zahtevnim mnenjem. Pač pa je potrebno zahtevnost mnenja celovito ocenjevati v objektivnem smislu z vidika več kriterijev, zlasti glede na obsežnost dokumentacije, razpoložljivost časa, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja.
spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - tožba
Sodišče je obravnavalo prvoten predlog za izvršbo kot tožbo in po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Drug(ačn)e odločitve v spisu ni, pritožnik pa za svoje trditve tudi ne ponudi oziroma ne predlaga nobenega dokaza.
ZPP člen 213, 220, 249, 252, 252/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - ogled kot dokazno sredstvo - obseg in predmet izvedenskega mnenja
Odločitev o tem, potem ko je predlagan dokaz z ogledom, ali bo takšen dokazni predlog izvedlo, sprejme sodišče. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, namreč odloča sodišče (213. člen ZPP). Izvedenec ni pristojen sam odločati, ali bo nek dokaz izvedel. Na zahtevo izvedenca se sicer lahko izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje (drugi odstavek 252. člen ZPP), vendar pa mora odločitev o izvedbi dokaza sprejeti sodišče. Izvedenec mora ravnati po navodilih sodišča in izvedensko delo opraviti v obsegu, kot mu je to naložilo sodišče.
ZPP člen 168, 168/1, 319, 319/1. ZST-1 člen 11, 14a.
odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - pravnomočnost sodbe - konec postopka - nov predlog - zavrženje predloga - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Za ugotovitev, da je pravdni postopek pravnomočno končan in da zato v tem postopku tožeča stranka nima več pravice doseči oprostitve plačila dolžne takse za redni in pritožbeni postopek, je pomembno, ali so izpolnjeni pogoji iz 319. člena ZPP, ki določa, da postane pravnomočna tista sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. Ker je tako redni postopek kot tudi pritožbeni postopek že pravnomočno končan, se izkaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljenih predlogov tožeče stranke, ki se nanašata na plačilo sodnih taks, ki so zapadle v plačilo na podlagi poteka roka, za katerega so bila plačila odložena.
OZ člen 82, 87. ZPSPP člen 27. Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (1963) člen 33. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih (1961) člen 3.
najemna pogodba za določen čas - poslovni prostor - plačilo najemnine - veleposlaništvo - odpoved pogodbe - enostransko oblikovalno upravičenje - neutemeljen odpovedni razlog - sporno pogodbeno določilo
Tožena stranka je vstopila v zasebnopravno razmerje (acta iure gestionis) in je takšno pogodbeno določilo sprejela prostovoljno, zato mora pač prevzeti tudi posledice za njo (morebitno) neugodnega dogovora, četudi na njeni strani obstajajo zadržki pri njegovi uresničitvi.
začetek stečajnega postopka - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - neizpodbojna domneva insolventnosti
Ko je odločitev o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložena in dolžnik odložitve v roku ne opraviči, nastane neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen, odločitev o začetku stečajnega postopka pa sodišče izda, ne da bi izvajalo dokaze. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane absolutno bistvene kršitve določb postopka, kot to trdi pritožnik, ki je očitno zmotno pričakoval, da se bo po zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave predhodni stečajni postopek nadaljeval z izvajanjem dokazov o njegovi (in)solventnosti.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja - sklep o prodaji - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - socialna ogroženost dolžnika - dopolnilni sklep - izpraznitev in izročitev stanovanja - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - stečajna masa - ločitvene pravice - interes upnikov za plačilo terjatev - bivalni prostor - trajanje postopka - obratovalni stroški
Iz določila drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je razvidno, da je izdaja takega sklepa obvezna in da sodišče ne more odločiti, da dolžnik stanovanja ne bi bil dolžan izročiti upravitelju ali da bi bil ta rok daljši od treh mesecev. Sodišče tako ne more določiti enoletnega roka za izpraznitev stanovanja. Prav tako pa tudi ne more naložiti upravitelju, da bi z dolžnico sklenil najemno pogodbo.
Stanovanje je potrebno prodati in poplačati upnike, saj bo s tem dosežen namen postopka osebnega stečaja, zakon pa dolžnici tudi nalaga, da stanovanje izprazni in ga izroči upravitelju, za kar je sodišče prve stopnje tudi izdalo izpodbijani sklep.
ZFPPIPP člen 171, 237a, 237a/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 12.
stečajni postopek - odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - imenovanje upravitelja - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem - višina sredstev v bilanci stanja - umik predloga za začetek stečajnega postopka - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - nadzor nad poslovanjem
Pritožnik v pritožbi navaja, da upravitelj v obdobju teh dveh mesecev ni imel poslovnih dogodkov, da ni imel sklenjenih najemnih in podobnih poslovnih razmerij, ki bi jih bilo treba nadzirati, ter da v tem času tudi ni imel zaposlenih. Zato meni, da je sklep o nagradi nepravilen. Vendar s tako pritožbo ne more uspeti. Višina nadomestila upravitelju za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP se na podlagi določbe 12. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilni likvidaciji ter o stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, odmerja glede na višino zneska sredstev v bilanci stanja. Da bi sodišče zmotno ugotovilo to izključno pomembno pravno dejstvo, pa pritožnik ne zatrjuje.
KZ člen 65, 65/3, 65/3-1, 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - povzročitev neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe - predrzna ali brezobzirna vožnja - konkretizacija zakonskih znakov - vzročna zveza - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - izbira navodil - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - soglasje obdolženca
Storilec kaznivega dejanja po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 lahko ustvari predrzno ali (in) brezobzirno vožnjo s kataloškimi, ne pa tudi z drugimi ali drugačnimi kršitvami cestno prometnih pravil, skratka le s kršitvami iz alineje 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1.
ZST-1 člen 15, 15/2. ZPP člen 151, 151/1, 158, 158/1.
prevalitev plačila sodne takse - uspeh v pravdi - umik tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - taksna oprostitev
Sodna taksa spada med stroške postopka, saj predstavlja strošek, ki nastane zaradi postopka, in bi jo bila ob vložitvi tožbe dolžna kriti tožeča stranka. Ta je bila oproščena plačila sodne takse, zato bi jo morala plačati tožena stranka, a le ob zaključku, da je tožeča stranka v postopku tudi uspela. Ker v listinski dokumentaciji ni podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek izpolnjen, po presoji pritožbenega sodišča v določbah ZST-1 ni podlage, po kateri bi se lahko plačilo sodne takse prevalilo na tožena stranko.
pritožba zoper odločitev o stroških - nepravilen izračun stroškov - seštevek - odmera pritožbenih stroškov - vrednost izpodbijanega dela
Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti potrebne pritožbene stroške, ki so odmerjeni od vrednosti izpodbijanega dela.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1112. ZPP člen 163, 163/7.
sodna taksa za redni postopek - nastanek taksne obveznosti - neplačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Tožeča stranka je tista, ki je vložila tožbo in je bila zavezana plačati sodno takso za redni postopek po pozivu sodišča po določilih ZST-1. Ker takse ni plačala, pa mora nositi posledice neplačila, na katere je bila v plačilnem nalogu pravilno opozorjena. Pritožbene trditve, da je do navedenega stroška sodne takse za redni postopek prišlo izključno zaradi ravnanja tožene stranke, pa se nanašajo na odločitev o stroških postopka, zato za odločitev o plačilu dolgovane takse niso pomembne.
tožeča stranka v tujini - tuja pravna oseba - izplačilo predujma iz sredstev sodišča - sodna poravnava - vložitev tožbe - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - založitev predujma za začasnega zastopnika - napačna uporaba materialnega prava - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Glede na popolnoma jasno določilo petega odstavka 146. člena ZPP, se stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za tožečo stranko, založijo iz sredstev sodišča. Dejstvo, da sta se pravdni stranki s poravnavo dogovorili, da vsaka krije svoje stroške postopka, še ne pomeni, da lahko sodišče obide navedeno zakonsko določilo, ki izrecno določa, da se navedeni stroški plačajo vnaprej iz sredstev sodišča. Šele nato je te stroške v skladu s prvim odstavkom 146. člena ZPP dolžna kriti tožeča stranka. V obravnavanem primeru sta se pravdni stranki tako dogovorili tudi s sodno poravnavo, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpolnitev obveznosti - plačilna obveznost - oprostitev plačila sodne takse
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, na katerega se sklicuje pritožnica, ne vpliva na njeno obveznost, da tožniku, ki je z zahtevkom uspel, povrne potrebne stroške postopka.
sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - dobiček iz dejavnosti - pozitivni poslovni izid - dohodek iz kmetijske dejavnosti - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - premoženjsko stanje prosilca - materialni položaj - dohodkovni cenzus - premoženjski cenzus - preseganje finančnega cenzusa
Iz podatkov izkaza poslovnega izida izhaja, da je tožnica v tem poslovnem letu poslovala brez izgube, njen dobiček iz poslovanja, skupaj z drugimi prihodki in ob upoštevanju finančnih obveznosti pa je znašal 11.588,03 EUR. Že na tej podlagi je mogoče utemeljeno zaključiti, da pri tožeči stranki ni izpolnjen prvi pogoj za taksno oprostitev, to je, da sredstev za obročno plačilo sodne takse (80,70 EUR mesečno v desetih obrokih) ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sklicevanje pritožbe na zgolj minimalno presežen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter na napačno upoštevanje dohodkov iz kmetijske dejavnosti in lastništva nepremičnine, je zato za odločitev brezpredmetno.