CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024991
SZ-1 člen 3, 5, 23, 23/4. SPZ člen 105, 105/3. ZPP člen 347, 347/1, 358.
stroški upravljanja in obratovanja - garaža - upravljanje garaž - pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - skupni del - skupni del zgradbe - posebni skupni del - podzemna stavba
Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podzemna garaža stavba, ki je vpisana v kataster stavb kot samostojna stavba z ID številko 0000-3641. Prav tako med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je toženka lastnica posameznega dela v tej stavbi. Že te ugotovitve sodišča prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, ko v spisovnem gradivu ni konkretnejših trditev, zakaj naj bi bil podzemni objekt posebni skupni del večstanovanjskih stavb v naselju, vodijo v zaključek, da je podzemna garaža samostojna stavba v etažni lastnini. Ta zaključek potrjujejo tudi predloženi zemljiškoknjižni izpiski, tako za to stavbo kot za preostale stavbe v naselju in posamezni del v lasti toženke (priloga A11, A484, B11 do B14). Te zemljiškoknjižne izpiske je sicer sodišče prve stopnje vpogledalo, vendar jih zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da zgoraj nanizane ugotovitve dajejo podlago za zaključek, da je garažni objekt posebni skupni del več stavb, ni presojalo. Ker gre za listinske dokaze, glede katerih je sodišče druge stopnje v enakem spoznavnem položaju kot sodišče prve stopnje ter nobena od strank v svojih vlogah ni zahtevala izvedbe naroka, jih je lahko presodilo višje sodišče samo, brez pritožbene obravnave (prvi odstavek 347. člena in 358. člen ZPP).
identifikacija tožnika - neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Izpodbijani sklep je pravilno naslovljen na tožečo stranko. Za identifikacijo stranke namreč ni pomembno, ali je ime in priimek napisan z velikimi črkami ali je tako napisana le prva črka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Kot pravilno poudarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, se tožnica vseskozi (tako v postopku pred odpovedjo pri delodajalcu, v postopku pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi) le na splošno sklicuje na svoje zdravstvene razloge, zaradi katerih naj bi imela opravičljivi razlog za nespoštovanje navodil tožene stranke o preselitvi iz pisarne v drugo pisarno, v zvezi s tem pa ni podala relevantnih dokaznih predlogov. Kot je izpostavilo sodišče prve stopnje, je glede medicinske dokumentacije predložila le izvid, iz katerega pa izhaja zgolj diagnoza artritis, ne pa kakršnekoli omejitve oziroma prepoved dela v prostoru, ki zahteva uporabo klimatske naprave. Tožnica tudi ni invalid, nima posebnega statusa oziroma pravic, ki bi izhajale iz njenega zdravstvenega stanja.
Zaradi nekonkretiziranosti in nedokazanosti zdravstvenega razloga na strani tožnice, kar je ključno za odločitev v tem sporu, je nerelevantno npr. tudi tožničino vztrajanje, da bi morala tožena stranka dopolniti izjavo o varnosti z oceno tveganja, nepomembne pa so tudi posplošene tožničine navedbe o tem, kaj vse toženi stranki kot delodajalcu nalagajo predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu ter kakšne obveznosti na tem področju je imela tožnica kot delavka.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026028
OZ člen 3, 125, 125/1. ZPSPP člen 19. ZPP člen 212, 214.
pogodba o najemu poslovnih prostorov - dobava toplotne energije za potrebe poslovnih prostorov - obračun in plačilo stroškov - stroški ogrevanja - fiksni stroški - vsebina pogodbe - pravice in obveznosti pogodbenih strank - svobodno urejanje pogodbenih razmerij - učinek pogodbe - dejanska poraba toplote - razdelilnik stroškov - trditveno in dokazno breme glede ključa delitve - merilnik porabe toplote - konkretizirane trditve - pomanjkljiva trditvena podlaga - večja količina - sporna višina terjatve
Pravice in obveznosti pravdnih strank, povezane z najemom poslovnih prostorov, ureja Najemna pogodba, ki predstavlja avtonomno materialno pravo. Stranki najemne pogodbe lahko medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz najemnega razmerja, svobodno uredita. To velja tudi za pravice in obveznosti glede oskrbe oddanih poslovnih prostorov s toploto.
Dejstvo, da je tožeča stranka, ki je lastnik prostorov, glede oskrbe s toploto dolžna ravnati v skladu z določili Pogodbe o dobavi toplote, sklenjene z dobaviteljem, samo po sebi (brez dogovora pravdnih strank) ne povzroča pravic in obveznost med pravdnima strankama.
Iz najemnega pogodbenega določila jasno in nedvomno izhaja, da je najemnik (dejanski uporabnik infrastrukture) dolžan nositi stroške oskrbe s toploto. Vendar pa le-ta splošno določena obveznost plačila stroškov oskrbe s toploto za utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavanem primeru ne zadošča. Tožeča stranka, ki od tožene stranke zahteva plačilo dejanskih stroškov za oskrbo s toploto, bi morala v tožbi določno navesti katere stroške vtožuje, za katero obdobje in ključ delitve stroškov med dejanske uporabnike.
Tožeča stranka ni podala nobenih konkretnih trditev o načinu izračuna in višini stroškov toplotnih izgub niti konkretnih trditev o načinu izračuna in višini fiksnih stroškov, ki niso odvisni od dejanske porabe toplote. Prav ta dejstva pa so pravno odločilna za presojo utemeljenosti višine tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024799
ZPP člen 285, 411, 411/1.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - preživnina - stiki - začasna odredba - predlog za začasno odredbo - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev preživnine - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - težko nadomestljiva škoda - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - dopolnitev trditvene podlage
V postopku zavarovanja se od predlagatelja začasne odredbe pričakuje, da bo navedel vsaj tista dejstva, na podlagi katerih bo sodišče lahko sklepalo na obstoj okoliščin, zaradi katerih je morda treba zavarovati otrokove koristi z začasno odredbo, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Le v takem primeru je mogoče pričakovati, da bo sodišče pozvalo predlagatelja, da dopolni trditveno podlago. Zmotna je teza tožnice, da iz razloga, ker je opredeljeno navedla razloge, zaradi katerih je treba otroka dodeliti njej v varstvo in vzgojo ter tožencu določiti stike z otrokom pod nadzorom, zadostila trditveni podlagi, ki je potrebna za presojo utemeljenosti njenega predloga za začasno določitev toženčeve preživninske obveznosti.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/1, 27/2, 27/3, 27/4, 27/5, 29.
sorazmerni del starostne pokojnine - pokojninska doba brez dokupa - zavarovalna doba - pokojninska doba
Dokupljene pokojninske dobe iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa, kot je bila definirana v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Pokojninska doba je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine (22. točka 7. člena ZPIZ-2). Dokupljena doba študija in vojaškega roka se torej šteje v zavarovalno in pokojninsko dobo, zato ima zavarovanec (z upoštevanjem dokupljene dobe) pravico do starostne pokojnine po 1., 2. oziroma 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2 ter pravico do predčasne pokojnine po 29. členu ZPIZ-2. Ker dokupljena doba ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, nima pravice do starostne pokojnine po 4. oziroma 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2. Da se v pokojninsko dobo brez dokupa, ne šteje noben dokup, se je sodna praksa že izrekla.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 103/4-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 5.
odmera nadomestila upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - povečanje stečajne mase
Neupoštevanje naknadno vrnjenega premoženja pri odmeri sporne nagrade zgolj zato, ker je postalo del stečajne mase šele tekom postopka, pomeni depriviligirano obravnavanje tistih stečajnih upraviteljev, ki povečajo stečajno maso z uspešnimi izpodbojnimi posli.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027161
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - invalidnost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premestitev na drugo ustrezno delovno mesto
Pri delu skupinovodje niso bile spoštovane tožnikove omejitve pri delu. Tudi iz izvedenskega mnenja izvedenke medicine dela, prometa in športa izhaja, da dela skupinovodje v praksi ni mogoče prilagoditi omejitvam iz odločbe ZPIZ in da je zaradi opravljanja dela, ki ga tožnik ne bi smel opravljati, njegov ramenski obroč še naprej slabel, s čimer so se povečala tveganja za ponovno poškodbo. Zato je tožena stranka ravnala protipravno, ker tožnika ni premestila, kot jo je zavezovala odločba ZPIZ, in je tožniku odgovorna za njegovo poslabšanje zdravstvenega stanja.
ZDR člen 137, 137/2, 137/3. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 29. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 137, 137/2.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - refundacija nadomestila plače - zahtevek delodajalca - čakanje na delo - odločba imenovanega zdravnika - ničnost upravne odločbe - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - nastop zavarovalnega primera
Za odločitev ni pravno odločilno, ali je bil delodajalec iz naslova delovnega razmerja ob nastanku zavarovalnega primer dolžan delavcu plačevati nadomestilo plače iz kakšnega drugega razloga na strani delodajalca. Z nastopom zavarovalnega primera se je namreč, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, razlog delavčeve odsotnosti spremenil. Delavec zaradi bolezni začasno ni več mogel opravljati obveznosti iz delovnega razmerja, ki mu jih je odredil delodajalec (čakati na delo in biti pripravljen vrniti se na delo po pozivu).
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - podpis vloge - ponarejen podpis - mladoletna oseba - otrok kot stranka postopka - procesna sposobnost mladoletnika - dokazovanje - dopolnitev dokaznega postopka - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožbena obravnava
Sodišče prve stopnje je že vodilo postopek glede (ne)veljavnosti umika tožbe z dne 1. 8. 2018, v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019 pa ni izvedlo nobenega procesnega dejanja, zato se je pritožbeno sodišče odločilo, da dokazni postopek v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019 izpelje sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče, s tem pa bo pravdnima strankama zagotovljena tudi pravica do pritožbe, saj se dejstva, od katerih je odvisna veljavnost umika tožbe z dne 25. 3. 2019, pred sodiščem prve stopnje niso ugotavljala. V konkretnem primeru ne gre za dopolnjevanje dokaznega postopka, z odločitvijo, da dokazni postopek izpelje sodišče prve stopnje, pa tudi ne bo pravdnima strankama kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Še posebej, če se bo izkazalo, da tožnik ni podpisal umika tožbe z dne 25. 3. 2019, bo sodišče prve stopnje lahko tožnika tudi zaslišalo v zvezi z umikom tožbe z dne 1. 8. 2018.
ZPP člen 357a.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovedi - materialni prekluzivni rok - obrazložitev odpovedi
Po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Že iz opisa odpovednega razloga izhaja, da je sestavljen iz dveh pravnih sklopov, o katerih mora odločati sodišče. Najprej mora ugotoviti, ali je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kar vključuje tudi njegov subjektivni odnos do kršitve. Te presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, čeprav je tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitala več kršitev določb ZDR-1 in Pravilnika o postopku reševanja škod. Ko se ugotovi kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, pa je treba presoditi, ali ima ugotovljena kršitev tudi vse znake nekega kaznivega dejanja.
Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To v primeru odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 pomeni, da mora biti opis dejanskega razloga tako jasen, da omogoča presojo, ali gre za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in ali ima kršitev tudi vse znake določenega kaznivega dejanja. Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, ki (če) jo v odpovedi navede delodajalec, pač pa na podlagi opisa dejanskega razloga samo presodi, ali so v njem podani znaki katerega od kaznivih dejanj. Zato ni odločilnega pomena, ali je delodajalec v odpovedi navedel formalne znake določenega kaznivega dejanja, pač pa je odločilnega pomena, kako je opisal okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje odpovedni razlog. Okoliščine in dejstva morajo biti opisani tako, da omogočajo sklep, ali in kateri znaki kaznivega dejanja so podani.
Iz primerjave tožnikovih plačilnih list in iz izpisov tožnikovega prometa na transakcijskem računu izhaja, da tožena stranka ni v celoti izpolnila svojih obveznosti plačila tožniku.
regres za letni dopust - nasprotna tožba - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor na predlog tožene stranke upoštevalo kot nasprotno tožbo in jo pravilno izločilo v posebno obravnavanje, zato ni podlage za ugotovitev postopkovne kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sodbe.
Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev nagrade za 1. pripravljalno vlogo z dne 19. 9. 2018. Ta vloga je bila potrebna, saj je v njej tožeča stranka odgovorila na navedbe tožene stranke, ki jih je ta dala v pripravljalni vlogi z dne 28. 11. 2017, ki je bila po svoji vsebini odgovor na dopolnitev tožbe. Prav tako je bila potrebna udeležba tožeče stranke na naroku. Zahtevo za povrnitev teh stroškov je postavila tožeča stranka pravočasno. Poleg tega bi bila tožeča stranka upravičena še do povrnitve materialnih stroškov v skupni višini 22 OT in torej še do povrnitve dodatnih 14 OT za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OdvT). Upravičena je torej do povrnitve še dodatnih 455,82 EUR poleg že prisojenih 469,47 EUR.
vzorčna zadeva - dodatek k plači - dodatek za delo po posebnem razporedu - trditvena podlaga
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo po posebnem razporedu, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo po posebnem razporedu in tudi količino takšnega dela.
V skladu s četrtim odstavkom 42. člena KPJS se za delo po posebnem razporedu šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni vnaprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni čas proračunskega uporabnika (delodajalca) ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te pogodbe. Tožnica bi torej morala dokazati, da je opravila delo v delovnem času, ko se je njena prisotnost načrtovala le za dva dni vnaprej, da je šlo za prisotnost, ne glede na običajni čas proračunskega uporabnika, ter da takšnega delovnega časa ni bilo mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim v drugih členih KPJS.
Po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 lahko zavod dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni le v 10 letih od vročitve dokončne odločbe. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati ponovno odmero pokojnine.
Ker ni nikakršnega dvoma, da je od vročitve dokončne odločbe o invalidski pokojnini leta 2001 do vložitve zahteve leta 2018, preteklo več kot 16 let, je bila v predsodnem upravnem postopku glede na 68. člen ZUP zahteva kot nepravočasna zakonito zavržena.
vrnitev v prejšnje stanje - ustrezno zdravniško potrdilo - oseba pooblaščena za zastopanje - bolezen zakonitega zastopnika
Tožena stranka je bila v vabilu na narok opozorjena, da jo lahko zastopa le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Kljub temu je pooblastila osebo, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Če bi torej sledila opozorilu v vabilu (in pooblastila ustrezno osebo), do zamude sploh ne bi prišlo, saj bi tožena stranka na narok pristopila in bi imela možnost podajati navedbe in predlagati dokaze. Kljub trditvam o nenadni bolezni, je namreč zakonita zastopnica tožene stranke očitno lahko pravočasno pooblastila g. J. za zastopanje, saj je ta na narok pristopil. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ravnala dovolj skrbno, da bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, pravilen. V opisani situaciji zato niti ni pomembno, ali je bila bolezen bolezen zakonite zastopnice tožene stranke nenadna in, ali ji je omogočala udeležbo na naroku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - pogoj izobrazbe
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe po 91. členu ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu ponuditi drugo ustrezno zaposlitev, pri čemer se striktno upošteva le tista vrsta in raven izobrazbe, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Pri opredelitvi ustreznosti zaposlitve glede izobrazbe (peti odstavek 91. člena ZDR-1) je bil namen zakonodajalca, da zaščiti delavca, ki je doslej opravljal delo, za katero ni imel ustrezne izobrazbe oziroma je imel nižjo izobrazbo, kot se je zahtevala za to delo, da ne bi prišlo do situacije, ko bi delodajalec delavcu lahko ponudil npr. bistveno nižje vrednoteno delovno mesto z obrazložitvijo, da to delovno mesto ustreza njegovi dejanski izobrazbi. Namen zakonodajalca je bil torej zaščititi "status quo" oziroma obstoječe stanje. Da to drži, kaže besedilo šestega odstavka 91. člena ZDR-1, ki daje delavcu pravico do sorazmerne odpravnine, v kolikor bi delavec sprejel neustrezno zaposlitev, torej zaposlitev na podlagi katere bi se njegovo (socialno ipd.) stanje poslabšalo v primerjavi z dotedanjim. Nadalje pa to pomeni, da delodajalec sme oziroma tudi mora delavcu ponuditi obstoječe prosto delovno mesto, za katero izpolnjuje zahtevano izobrazbo in druga znanja, upoštevaje pri tem delavčevo dejansko izobrazbo.
začasna odredba - pravna sredstva - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - začasna odredba v družinskih sporih
Zoper sklep o začasni odredbi je pravno sredstvo ugovor (drugi odstavek 9. člena ZIZ, 239. člen ZIZ). O ugovoru je pristojno odločati sodišče, ki je začasno odredbo izdalo (54. člen ZIZ, člen 239 ZIZ). Zoper sklep o ugovoru sodišča prve stopnje pa je pravno sredstvo pritožba (peti odstavek 9. člena ZIZ, 239. člen ZIZ), o kateri je pristojno odločati sodišče druge stopnje.
Sodišče strankam ne more dati drugačnih pravnih sredstev, kot jih sicer določa zakon. Zato je ne glede na dani pravni pouk, pritožba dolžnika zoper navedeni sklep dopustna le zoper odločitev o njegovem ugovoru zoper dne 22. 11. 2018 izdano začasno odredbo.