Zmotno je pritožbeno stališče, da je za toženčevo odškodninsko odgovornost dovolj že, da je bil obsojen za kaznivo dejanje prikrivanja. Kaznivo dejanje prikrivanja je namreč povezano s predmetom kaznivega dejanja (ukradeno stvarjo) in ne s prikrivanjem (skrivanjem) storilca kaznivega dejanja tatvine.
postopek za delitev stvari – solastnina – načini delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker bi bila fizična delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 70. člena SPZ pravilno odločilo, da namesto prodaje navedeni dve parceli v celoti pripadeta nasprotni udeleženki, s tem da predlagatelju izplača vrednost njegovega deleža.
Potencialna zazidljivost zemljišča daje zemljišču višjo vrednost, kar je izvedenec v svojem izvedenskem mnenju pravilno upošteval in določil dejansko vrednost zemljišča na dan izdelave izvedenskega mnenja, pri čemer je upošteval, da gre za kmetijska zemljišča.
Zavarovalnica mora ob nastanku zavarovalnega primera izplačati zavarovalnino ali odškodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Če tožnik ne izkaže, kdaj je takšno obvestilo podal, je potrebno zavrniti zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti do dneva vložitve tožbe.
ZST -1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/4. ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/1.
stroški postopka – plačilo sodnih taks – uspeh v pravdi – oprostitev plačila sodne takse
Tudi v primeru taksne oprostitve, so predpisane takse del stroškov postopka, plačane pa bodo sodišču glede na uspeh strank v postopku. Če stranka, ki je v pravdi zmagala, ni oproščena plačila sodnih taks, jih je morala že plačati, zato ji mora ta strošek postopka povrniti nasprotna stranka. Če pa je stranka, ki je zmagala, bila oproščena plačila sodnih taks, mora dolžno takso plačati nasprotna stranka sodišču. Dejstvo ali je stranka, ki je bila oproščena plačila sodne takse, pridobila premoženje in kakšno, v primeru neuspeha nasprotne stranke za odločitev o plačilu takse ni relevantno.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/6, 233/7. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2.
izplačilo v breme proračuna sodišča – znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom – nagrada za delo upravitelja – DDV
V primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, se nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednost, kar mora sodišče upoštevati že pri odločitvi o izplačilu zneska za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v breme proračuna sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076304
ZPP člen 7, 151, 151/1, 214, 214/1.
stroški postopka – pravdni stroški – predpravdni stroški – zavarovalnina iz naslova zavarovanja odvetnikove poklicne odgovornosti – dokazovanje višine stroškov
V pravdi zaradi plačila odškodnine (zavarovalnine) iz zavarovanja odvetnikove poklicne odgovornosti tožeča stranka odvetniške stroške, nastale v zvezi z uveljavljanjem odškodnine pri zavarovalnici, utemeljeno uveljavlja kot del škode, saj so nastali v zvezi z uveljavljanjem škode, ki jo je tožena stranka že pred pravdo priznala in izplačala. Ker se ti stroški ne nanašajo na s tožbo uveljavljani tožbeni zahtevek, ampak na drug zahtevek, ni mogoče soglašati s toženo stranko, da gre za del pravdnih stroškov, ki gredo tožnikoma v skladu z načelom uspeha v pravdi.
SZ-1 člen 23, 34, 39, 48, 48/2, 68. SPZ člen 105. ZPP člen 76, 76/3.
motenje posesti – namestitev zapornice – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupnost etažnih lastnikov – upravljanje večstanovanjske stavbe – zakonito sprejeti sklepi – podelitev sposobnosti biti stranka – neenotnost sodne prakse
Tožniki s tožbo zahtevajo varstvo pred motenjem posesti, ker jim je tožena stranka, t. j. Etažni lastniki stavbe ... (ne posamezni poimensko navedeni etažni lastniki) z namestitvijo zapornic onemogočila (dotedanjo) uporabo parkirišč. Zapornice so skupna naprava večstanovanjske stavbe, ki je v solasti Etažnih lastnikov stavbe ... Ker etažni lastniki odločitve, ki se nanašajo na upravljanje s solastnim oziroma skupnim premoženjem sprejemajo s predpisano večino (odvisno, ali gre za posle redne ali izredne uprave), po svojih organih (zakonito) sprejeti sklepi pa vežejo vse etažne lastnike, ki so v določenem časovnem trenutku člani te skupnosti, so izpolnjeni pogoji za podelitev pravdne sposobnosti toženi stranki. V prid podelitvi pravdne sposobnosti govore tudi procesna ekonomija in neodvisnost pravnih razmerij od spremembe članstva (v primeru spremembe lastništva je treba v postopek pritegniti novega lastnika).
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka – pritožba zoper zavrnitev soglasja k stroškom stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – dopustnost pritožbe
Upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.
zavarovanje odgovornosti voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ao plus - izključitev odgovornosti
S polico AO Plus je torej zavarovan tisti, ki se med vožnjo kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. Tožnik bi moral tako, da bi lahko zahteval odškodnino iz zavarovalne police AO Plus, biti voznik tovornjaka in poškodovati bi se moral med vožnjo v prometni nesreči.
izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj – plačilo dogovorjene cene – dokazovanje negativnih dejstev
Trditev, da toženec ni plačal drugega dela dogovorjenega plačila tožniku, je negativno dejstvo, ki ga tožnik ne more dokazovati. Dokazno breme je na tožencu, tako da bi moral slednji dokazati, da je poravnal drugi del dogovorjenega plačila.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0082948
ZOPNI člen 2, 4, 4-6, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 20/1-3, 28, 28/2. ZIZ člen 272, 272/1. URS člen 8, 15, 15/3, 33, 67, 155, 155/2. ZKP člen 498, 498/1. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora – pogoji za začasno zavarovanje – premoženje nezakonitega izvora – ožji družinski član – domneva o brezplačnosti prenosa – finančna preiskava – namen zakona – pravica do zasebne lastnine
Namen ZOPNI je preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. Ta namen se zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti.
Toženka uveljavlja poseg v njeno pravico do zasebne lastnine, vendar pa gre za lastnino, ki je bila pridobljena na nepošten način. Varstvo tako pridobljene pravice pa ne more biti absolutno.
Instituta odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem oziroma odvzema predmetov, kadar je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razloge morale, po svoji naravi ne moreta doseči cilja in namena ZOPNI, kot ga določa 2. člen tega zakona, zaradi česar je njegova uvedba nujna.
Določba o razširjenem odvzemu premoženja nezakonitega izvora z uporabo obrnjenega dokaznega bremena je tudi določba mednarodnih konvencij.
zavrženje kazenske ovadbe - subsidiarni predlog za pregon - rok za začetek kazenskega pregona - pristojni organ - pravočasnost vloge - vročitev nepristojnemu organu
Ker je bil predlog za kazenski pregon namesto sodišču poslan okrožnemu državnemu tožilstvu, kamor je sicer res prispel še v danem roku 8 dni, vendar je na pristojno Okrajno sodišče v Velenju, kljub temu, da ga je tožilstvo nemudoma poslalo tja, prispel šele dne 17.11.2014, torej po izteku roka, sodišču prve stopnje ni preostalo drugega, kot da zavrže subsidiarni predlog za pregon, kot prepozen.
OZ člen 179. ZPP člen 362, 362/1, 339, 339/2, 338/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – strah – pravno priznana škoda
Oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina, med drugim za duševne bolečine in strah, le kadar njihova stopnja in trajanje ter druge okoliščine primera to opravičujejo.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - POGODBENO PRAVO
VSK0006838
ZZK-1 člen 15.a. SPZ člen 107, 108.
etažna lastnina - notarski sporazum - posamezni del – plomba - denacionalizacijska odločba
Iz odgovora CIF z dne 16.3.2015 (pojasnila e-zk napake) izhaja, da z navedenim tipom postopka, predlagateljica ni mogla vložiti predloga za vpis dokončanja konkretne etažne lastnine v skladu z listino, ki je podlaga za vpis.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076321
ZPP člen 14. OZ člen 1024.
poroštvena izjava – zaveza kot porok in plačnik – kazenska sodba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – procesne obresti
Ali tožničina terjatev izvira iz kaznivega dejanja, za to pravdo ni predhodno vprašanje. Še več, to dejstvo je v obravnavani zadevi povsem nerelevantno. Prav tako ne gre za identično dejansko stanje. Tožnica namreč ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka, s katerim jo je kazensko sodišče napotilo na pravdo, pač pa terja od toženca izpolnitev njegove poroštvene obveznosti. Poleg tega je po 14. členu ZPP sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja poslovne goljufije.
ZFPPIPP člen 271, 272. ZPP člen 212, 213, 213/1, 213/2, 285, 287, 324, 324/4, 340.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – citiranje zakonskih določb – konkretizacija trditev – obrazložitev sodišča prve stopnje – materialno procesno vodstvo – manjkajoča trditvena podlaga – izvajanje dokazov – pritožbeni razlogi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – obrazložitev pritožbe
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo sicer citirala in se sklicevala na več zakonskih določb, vendar pa svojih trditev, da so v pogodbi o odstopu terjatve podani tudi elementi odstopa v zavarovanje, v ničemer ni konkretizirala niti ni v zvezi s tem predlagala kakršnihkoli dokazov. Zgolj posplošene trditve s citiranjem zakonskih določb, ki se nanašajo na odstop terjatve v zavarovanje, od sodišča prve stopnje niso terjale nobene posebne obrazložitve, niti ni bilo sodišče dolžno v okviru materialnega procesnega vodstva toženo stranko vzpodbuditi, da manjkajočo trditveno podlago dopolni, še zlasti, ker se tožena stranka razpisanih narokov ni udeleževala.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, pač pa le tiste, ki so po njegovem mnenju potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev. Pritožnik ni pojasnil, zakaj bi lahko bila odločitev drugačna, če bi sodišče izvedlo tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič, saj zgolj trditev, da je bilo dejansko stanje brez zaslišanja nepravilno in nepopolno ugotovljeno, ne more zadoščati.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082998
SZ-1 člen 21, 29, 29/1, 29/4.
delitev posebnega skupnega dela večstanovanjske stavbe – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – soglasje vseh etažnih lastnikov
Delitev skupnega posebnega dela je brez soglasja drugih etažnih lastnikov v stavbi možna le, če taka delitev ne bi vplivala na razmerje med posameznimi in skupnimi deli v stavbi kot celoti.