Nič neobičajnega ali nedovoljenega ni, če neko dejstvo v pravdi, ki bi ga sicer morala dokazati ena stranka, dokaže nasprotna stranka.
Tožena stranka je izrecno navedla, da "meni", da so v računih tudi stroški infrastrukture nad podhodom, torej to dejstvo le domneva in ga ne zatrjuje, kot danega, kar pomeni, da bi vsi dokazi, ki bi se izvajali v tej smeri, bili nedovoljeni poizvedovalni dokazi.
NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082964
ZDen člen 73. ZSZ člen 26, 26/2. OZ člen 168, 168/2. ZRPPN člen 33. ZNP člen 99, 99/1, 104.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. člena ZDen - višina odškodnine – sedanje cene
Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev - nagrada za postopek
Za priznanje nagrade za postopek ni edino odločilno, ali je pooblaščenec vložil tožbo ali kakšno drugo vlogo, kot zmotno meni pritožba, ampak da se je postopek že začel ter je tožnica v njem imela pooblaščenca. Pravica do nagrade za postopek po tar. št. 3100 nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek, nagrada za postopek pa nastane tudi za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Sodišče prve stopnje je zato tožnici poleg nagrade za narok in pavšalnih stroškov utemeljeno priznalo tudi nagrado za postopek po tar. št. 3100, čeprav je tožnica sama vložila tožbo.
delitev solastnine – vlaganje – ugovor višjega solastnega deleža – pravnomočna odločitev – sklep o delitvi – izvršljivost sklepa – stanovanjska hiša – način delitve solastnine – vzpostavitev etažne lastnine – podlaga za evidentiranje nepremičnin – elaborat – upravičeni interes – služnost hoje in voženj
Pritožnik je že pred sodiščem prve stopnje zatrjeval svoj višji solastninski delež zaradi njegovih vlaganj in ga je sodišče prve stopnje napotilo s takšnim zahtevkom na pravdo, kjer pa ni uspel. Ker je o tem vprašanju torej že pravnomočno odločeno, ga nasprotni udeleženec ne more več uspešno izpostavljati in zahtevati, da sodišče upošteva njegova vlaganja pri višini njegovega deleža na obravnavanih nepremičninah.
Podlaga za evidentiranje nepremičnin v katastru (vzpostavitev etažne lastnine) je lahko le ustrezni elaborat. Tako mora sklep o delitvi nepremičnin, v kolikor se z njim vzpostavlja etažna lastnina, povzeti obstoječe podatke iz zemljiške knjige in v nadaljevanju še podatke po elaboratu, ki je podlaga za vzpostavitev etažne lastnine. Pri vzpostavitvi etažne lastnine mora biti nedvomno opredeljeno, kaj predstavlja posamezni del etažne lastnine in komu ta del pripada, obenem pa morajo biti enako opredeljeni etažnim lastnikom skupni prostori ali ustanovljena služnostna pravica. Pri tem je upoštevati, da mora biti vsaka enota v etažni lastnini samostojna celota, neodvisna od druge etažne enote. Ta neodvisnost je lahko omejena le z ustanovljeno služnostno pravico, medtem ko so prostori, ki nedvomno služijo vsem oziroma obema etažnima lastnikoma, opredeljeni kot skupno prostori zgradbe. V kolikor so zaradi vzpostavitve etažne lastnine potrebni posegi v nepremičnino, je potrebno te posege v sklepu predvideti in jih vrednostno primerno oceniti ter to vrednost upoštevati pri delitvi nepremičnine.
nastanek terjatve - pravdni stroški - prisilna poravnava
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške, katere stroške je dolžan povrniti in odmeri njihovo višino. To pomeni, da je terjatev tožeče stranke do tožene iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijanim sklepom. Sklenjena prisilna poravnava zato na to terjatev ne učinkuje.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – postavitev odvetnika pridržani osebi – psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku – prisilen ukrep – ukrep prisilnega zdravljenja – pogoji za izdajo – blodnje – odklanjanje zdravljenja – odsotnost pripomb na zapisnik
Namen postavitve odvetnika pridržani osebi po uradni dolžnosti je v tem, da zastopa in izraža njegove interese. Odvetnica na podano izvedensko mnenje ni imela pripomb. Zato, in ker je izvedensko mnenje jasno in strokovno utemeljeno ter zato prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko mu je v celoti sledilo.
Ker so se razmere v prav vseh pravno relevantnih dejavnikih (od katerih je odvisna določitev preživnine), povsem spremenile, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je (v mejah zahtevka) na novo določalo višino preživninske obveznosti. Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča ugotovljena dejstva ne utemeljujejo dodatnega znižanja že tako nizke preživninske obveznosti.
VARSTVO KONKURENCE – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073518
ZPOmK člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/5, 10/5-5. ZOR člen 103, 105, 105/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/2, 285.
trg storitev zakupa podatkovnih vodov – pogodba o zakupu vodov in modemov – prevladujoč položaj – zloraba prevladujočega položaja na trgu – vezani posel – pogojevanje sklepanja pogodb z dodatnimi obveznostmi – ravnanje v nasprotju s trgovinskimi običaji – ničnost vsiljenega pogodbenega določila – pomanjkljiva trditvena podlaga – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – nepotreben dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote – pravdni stroški – sklicevanje na specificiran stroškovnik
Tožena stranka je morala, če je želela zakupiti vode, podpisati tudi pogodbo o zakupu modemov, saj ji je tožeča stranka v nasprotnem primeru grozila z odklopom vodov. S tem se pokaže, da je tožeča stranka zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu in je toženi stranki vsilila podpis pogodbe, ki je vključeval tako zakup vodov kot modemov.
Tožeča stranka zahteva ukinitev pravnomočno dosojene rente zaradi toženčeve starostne upokojitve. Z odločbo ZPIZ je bila tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev odmerjena pokojnina. Posledično so se po presoji pritožbenega sodišča pomembneje spremenile okoliščine glede na stanje, kakršno je obstajalo ob izdaji pravnomočne sodbe (175. člen OZ). Od upokojitve dalje toženec ni bil več prikrajšan pri plači, glede na vsebino izreka pravnomočne sodbe, ki ne nalaga tožeči stranki odvoda in plačila prispevkov od dosojene rente, pa tudi ne pri odmeri pokojnine. Zato je odpadla okoliščina (izguba pri plači), ki je bila podlaga za dosojeno denarno rento tožencu, s tem pa je izpolnjen pogoj za ukinitev denarne rente.
Kavza konkretne „kupoprodajne pogodbe“ ne ustreza tipični, abstraktno zasnovani kavzi, značilni za prodajno pogodbo. Čim je tako, tudi pogodba, čeprav je naslovljena kot „kupoprodajna pogodba“ ne ustreza zakonskemu tipu prodajne pogodbe iz 435. člena OZ. Kar pa ne pomeni že a priori tudi tega, da je takšna pogodba zato neveljavna. Vendarle pa pomeni to, da se je ob nedvomni odsotnosti tipične pogodbene podlage (kavze), ki je značilna za prodajno pogodbo, treba vprašati, kakšna pa je potemtakem podlaga (kavza) konkretne pogodbe in, naprej, ali veljavna podlaga (kavza) te pogodbe sploh obstaja. Če ne, potem je pogodba namreč v skladu s 4. odstavkom 39. člena OZ nična.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0066181
URS člen 22, 23. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2-1, 21, 21/1. ZUS-1 člen 1, 102, 102/3.
izvršilni naslov - upravna odločba - sodba upravnega sodišča - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, zato se sodba na podlagi 3. odstavka 102. člena ZUS-1 ne more izvrševati. Če dolžnik po odpravi odločbe o zadevi še ni ponovno odločil, mora upnik postopati v skladu s predpisi in tako doseči izdajo ustrezne upravne ali sodne odločbe.
izjava o premoženjskem stanju pravne osebe - trditvena podlaga - sklepčnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Rok za vložitev tožbe je določen v prvem odstavku 171. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Rok za vložitev tožbe je določen tudi v prvem odstavku 72. člena ZDSS-1, po katerem se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Ker je glede uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja rok določen že v matičnem predpisu (ZPIZ-2), je potrebno pri presoji, ali je bila tožba vložena v zakonsko določenem roku, upoštevati rok, določen v ZPIZ-2. Gre za materialni prekluzivni rok, ki ni podaljšljiv. Ta rok teče tudi v času sodnih počitnic.
Tožnica je tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke vložila po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka. Zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (ZPP čl. 274).
ZASP člen 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 14, 15.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – predmet obdavčitve – zaračunavanje DDV za neposlovne obveznosti
Zgolj opustitev posredovanja podatka ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja.
Tožnik sam trdi, da je toženec glasbo uporabil brez dovoljenja, ergo brez pravne (pravnoposlovne, tj. pogodbene) podlage. Ker povrnitev neupravičene obogatitve (kar je neposlovna obligacija) ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odst. 3. čl. ZDDV-1, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
ODVETNIŠTVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076276
OZ člen 58, 766, 766/3, 778. ZPP člen 214, 286b.
plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje – dogovor o plačilu odvetniških storitev – provizija v primeru uspeha – pogodba o naročilu – mandat – neprerekana dejstva – listine prebrane na glavni obravnavi
Plačilo prevzemniku naročila je dispozitivne narave. Načeloma ima prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud. Stranki pa se lahko dogovorita tudi drugače (na primer za brezplačno opravljanje storitve). Drugačen način plačila lahko sledi tudi iz narave medsebojnega razmerja. Prav to je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081447
ZZVZZ člen 86, 87, 87/1. ZVZD člen 5, 5/3. OZ člen 171, 171/1. ZPP člen 286, 286/2.
načelo kontradiktornosti – nepotreben dokaz – zavrnitev dokaznega predloga – nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – predpostavke odškodninske odgovornosti – povrnitev škode – vzročna zveza – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – zdravstveno zavarovanje – regresni zahtevek – skrbnost delodajalca – soprispevek oškodovanca
Tožnica nima pravnega interesa, da bi zahtevala izvedbo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka.
Bistveno za odškodninsko odgovornost delodajalca po 87. členu ZZVZZ je, da je škoda, ki je nastala tožnici, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati toženka, in da je izkazana vzročna zveza med opustitvijo ukrepov iz varstva pri delu in nezgodo delavca.
Sodišče je dolžno v tem konkretnem postopku upoštevati dejstvo, da je nezgoda lahko (v celoti) posledica malomarnosti oškodovanca oziroma nesrečnega naključja, ne pa računati s tem, da bo delodajalec v primeru delavčevega (so)prispevka vtoževano odškodnino terjal v posebnem, regresnem postopku.
ustavitev izvršbe na premičnine – odlog izvršbe – predlog za ponovni rubež – zakonski rok – tek izvršilnega postopka kljub odlogu na predlog upnika
Če se želi upnik izogniti ustavitvi izvršbe na premičnine, mora kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom 3-mesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 47/4, 51.
izvedensko mnenje – cenitev nepremičnine – kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja – izjemno zahtevno izvedensko mnenje – izjemno povišanje nagrade – trditveno in dokazno breme izvedenca
Med izjemno zahtevna se uvrščajo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature in tako dalje. Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč kompleks nepremičnin, za zaključek, da je cenitev upoštevajoč kriterije iz pravilnika izjemno zahtevna, ne zadošča. Zahtevnost cenitve je namreč odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve; časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi; kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve; ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti cenitve.
Za izjemno zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga cenilcu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, ki upravičujejo nagrado v najvišji višini. Še toliko bolj izjemni pa so zato primeri, ko se ta nagrada skladno še dodatno poviša, največ do 50 % najvišjih določenih vrednosti. Izvedenec oziroma cenilec mora zato v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedeno delo izjemno zahtevno in izkazati, da je odstopanje zahtevnosti takšno, da utemeljuje povišanje nagrade v določenem odstotku (a največ do 50%).