gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice
Graditelj je lahko v dobri veri samo, če ne ve, da gradi na tujem svetu. Kako hitro pa se tožeča stranka sklicuje na nek dogovor ali soglasje za gradnjo na tujem svetu, ne gre za originarno pridobitev.
Sodišče prve stopnje je s sklepom tožniku vrnilo nerazumljivo vlogo v popravek in mu določilo 8-dnevni rok za popravo vloge ter ga hkrati opozorilo na posledico zavrženja vloge, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča prve stopnje, zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006284
ZKP člen 137. KZ-1B 324.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu – sorazmernost kazenske sankcije z očitanim dejanjem – odvzem vozila, ki je last druge osebe
Vozilo, ki je bilo odvzeto, ni registrirano in le obdolženi trdi, da je vozilo pripadalo nekemu P. iz vasi K.. Pritožbene navedbe, da lastnik vozila o postopku ni bil obveščen, so zato neutemeljene, poleg tega pa je imelo sodišče prve stopnje pooblastilo za odvzem vozila v določbi šestega odstavka 324. člena KZ-1, po kateri se vzame tudi motorno vozilo, ki je last druge osebe, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela, da nima pravice voziti.
nenadomestno dejanje - izvršba po uradni dolžnosti - sklep o izrečeni denarni kazni
Dolžnik obveznosti, ki mu je bila naložena, t. j. izdelava obračuna plač in regresa, plačilo davkov in prispevkov ter predložitev obračunov in potrdil o plačilu sodišču, ni izpolnil, zato je sodišče dolžniku utemeljeno naložilo, da mora plačati denarno kazen, sicer jo bo prisilno izterjalo po uradni dolžnosti in utemeljeno izreklo novo denarno kazen,
saj dolžnik naloženega dejanja ni niti izpolnil v celoti niti ga ni izpolnil pravočasno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006177
ZKP člen 492, 496. KZ-1 člen 70b.
varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – podaljšanje varnostnega ukrepa
Že ob izreku varnostnega ukrepa storilcu je bilo določeno, koliko sme najdalj obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati (dve leti, kolikor določa tretji odstavek 70.b člena KZ-1), glede na isto zakonsko določbo pa mora sodišče vsakih šest mesecev vsakokrat znova odločiti o tem, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še potrebno. Zato po presoji pritožbenega sodišča navajanje trajanja stranske sankcije ob vsakokratnem preizkusu ni potrebno, razen kolikor bi ocenilo, da je treba ukrep podaljšati za krajši čas od šestih mesecev.
plačilo plače - stroški prevoza na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - regres za letni dopust
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov za prehrano ter regresa za letni dopust za leto 2012, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
postopek prisilne poravnave – pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo – izločitev upravitelja – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen vodenja postopka prisilne poravnave – izpodbijanje predpostavke insolventnosti dolžnika z neprimernim pravnim sredstvom – prijava iste terjatve zoper različne solidarne dolžnike
Pritožbeno sodišče lahko preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa samo v obsegu izpolnjenih predpostavk iz 10. odstavka 221.k člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da s pritožbo zoper sklep iz 10. odstavka 221.k člena ni mogoče izpodbijati predpostavk za samo vodenje postopka prisilne poravnave. Za uveljavljanje teh razlogov imajo upniki na razpolago drugo pravno sredstvo in sicer ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP). Eden izmed razlogov za ugovor je tudi ta, da dolžnik ni insolventen, ter da lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti (1. točka 172. člena ZFPPIPP). Pritožnica, ki ima položaj upnika zoper dolžnika, nad katerim je pravnomočno začet postopek prisilne poravnave, bi zato lahko le v okviru ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave uveljavljala okoliščine, da dolžnik ni insolventen.
ZodvT tar. št. 3100. ZPP člen 155, 158, 158/1, 189, 276, 277.
pravdni stroški - vročitev tožbe - odgovor na tožbo
Zgolj dejstvo, da se je tožena v okviru drugega pravdnega postopka z nasprotno tožbo seznanila in jo je, glede na to, da je bila vložena v sklopu pripravljalne vloge v zadevi I Pg 149/2014, tudi prejela, takšnega prejema nasprotne tožbe ne moremo šteti kot vročitve tožbe v odgovor z učinki litispendence oziroma vročitvijo v smislu določbo 276. in 277. člena ZPP.
izostanek z naroka - opravičilo - opravičljiv razlog - zdravniško potrdilo - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoja za preložitev naroka sta torej opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Res je, kar izhaja (tudi) iz odločbe II Ips z dne 30. 9. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, da opravičiti izostanek, kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, ne pomeni le, predložiti zdravniško potrdilo. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila, upoštevaje druge okoliščine primera, prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.
zavrženje tožbe - upravni postopek - fikcija vročitve - poslovno nesposobna oseba - duševna bolezen - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Vročitev odpovedi poslovno nesposobno osebi oziroma poslovno nesposobni osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni bila zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, ne more imeti pravnih posledic. Iz tega razloga rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče šele od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, to je tedaj, ko se njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja in je bila zmožna razumeti pomen in posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljati pri delodajalcu pravno varstvo pravic iz delovnega razmerja, ki ji ga zagotavlja 25. člen ZJU. Res je, da socialni in zdravstveni razlogi na strani delavca ne morejo vplivati na potek prekluzivnih rokov in s tem na izgubo pravice do pravnega varstva pri delodajalcu, lahko pa vplivajo na začetek teka tega roka. Zato 8 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 25. člena ZJU ne začne teči z dnem vročitve sklepa poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je sicer poslovno sposobna, pa nima sposobnosti razsojanja, ampak takrat, ko se taka oseba zave, da so ji bile kršene pravice.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - razlogi za odklon sprejema - prostorska zasedenost
Prostorska polnozasedenost zavoda ne more biti razlog za odklon sprejema pacienta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča.
ZDR-1 člen 88, 88/4, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ne glede na to, da tožena stranka tožniku pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na naslov stalnega bivališča ni vročala nobenih pisanj in da tožnik dejansko na tem naslovu ni živel, je tožena stranka ravnala zakonito, ko mu je odpoved vročala na naslov, naveden v pogodbi o zaposlitvi, saj ji tožnik drugega naslova ni sporočil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik tožbe na sodišče ni vložil pravočasno, ker jo je vložil po izteku 30-dnevnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in jo je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP kot prepozno utemeljeno zavrglo.
Tožena stranka je pravočasno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa, sodišče pa je o stroških odločilo s popravnim sklepom. Ob tem je napačno uporabilo določilo 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP, saj ni odpravilo napake v številki oziroma očitne pisne ali računske pomote izdanega sklepa, temveč je svojo odločitev dopolnilo z odmero pravdnih stroškov. Ker odmere tudi ni obrazložilo, pritožbeno sodišče popravnega sklepa ne more preizkusiti kot morebitnega dopolnilnega sklepa in v zvezi s tem odgovoriti na podane pritožbene navedbe.
prosta dokazna ocena - dokazno breme - plačilo storitev - prenosna družba - oddeljena družba - IOP obrazec
Prosti dokazni oceni ne konkurirajo pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (212. člen ZPP), saj prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.
Dokazovanje pravno pomembnega dejstva (plačila spornih računov) bremeni tožečo stranko, upoštevaje ob tem, da je tožena stranka v postopku na prvi stopnji tej trditvi odločno nasprotovala, zlasti v smeri, da tožeča stranka v dokaznem postopku ni predložila nobenega pisnega dokazila oz. potrdila o predhodnem plačilu spornih storitev tretjim osebam.
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih zdravniških napak v postopku zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo na pacientu.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Tožeča stranka je pritožbo zoper sodbo vložila po izteku roka 15 dni, določenega v 1. odstavku 333. člena ZPP, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (1. odstavek 343. člena ZPP).
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075802
ZIZ člen 24, 24/4, 34, 34/3, 44. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 416, 416/5, 350, 351, 351/3. ZD člen 142. ZPP člen 2, 2/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208.
predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino – smrt dolžnika – stečaj zapuščine – nedopustnost izvršbe v primeru stečaja zapuščine – odgovornost za zapustnikove dolgove – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – uporaba določb lex specialis
Če je dolžnik v stečajnem postopku, ali je z njim povezan tako, kot to opredeljujejo določbe ZFPPIPP za stečaj zapuščine, veljajo določbe ZFPPIPP. Ta pa v 1. odstavku 131. člena dovolitve prisilne izvršbe od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ne dopušča, zato v primeru, ko je predlagano nadaljevanje izvršbe na nepremičnino, ki je del zapuščine, nad katero se je začel stečajni postopek, na to nepremičnino ni mogoče dovoliti izvršbe.
V primeru postopka stečaja zapuščine dolžnika je za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po začetku stečajnega postopka stečaja zapuščine dovoljeno izdati sklep o izvršbi samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Ta določba se nanaša na primere, ko stečajni upravitelj od dedičev zapustnika, glede zapuščine katerega se je začel stečajni postopek, uveljavljal zahtevek v dobro stečajne mase. Vprimerih, ko pa upnik izterjuje svojo terjatev do zapustnika (oziroma smiselno do zapuščine v stečaju), za izterjavo take terjatve te določbe ne pridejo v poštev, temveč bo upnik glede na sklep stečajnega sodišča poplačan v stečajnem postopku, potem ko bo stečajni upravitelj uspel z zahtevkom zoper dediče pokojnega dolžnika.
265. člen ZIZ ureja situacijo, ko upnik izvršbe ne predlaga. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je pred trenutkom vložitve predloga za ustavitev postopka zavarovanja upnik izvršbo nesporno že predlagal, zato določbe 265. člena ZIZ ni mogoče uporabiti.
Določba 265. člena ZIZ v bistvu pomeni, da je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj na predlog dolžnika možna le v času od petnajstega dne po izpolnitvi pogojev za izvršbo do trenutka, ko upnik predlaga izvršbo (če je ni predlagal že pred iztekom roka 15 dni).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 31, 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna zmota - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - direktni naklep
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz prvega in tretjega odstavka 257. člena KZ-1, ker je spornega dne od takratne direktorice sprejela pooblastilo, da na strani tožene stranke z njo podpiše pogodbo o zaposlitvi, čeprav direktorica takrat do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi ni bila upravičena. Postopanje tožnice (tožnica se je pred podpisom sporne pogodbe izrecno obrnila na odvetnico, ker je želela imeti zagotovilo, da bi zadeve potekale pravno korektno,...) ne utemeljuje obstoja naklepnega ravnanja v zvezi s podpisom sporne pogodbe, zaradi česar v njenem ravnanju ni izkazan eden od bistvenih znakov očitanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, tj. direkten naklep. Zato ni obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.