KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0023312
ZKP člen 197, 197/3, 198, 198/4, 199. ZIKS-1 člen 20, 20/6. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 11.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka – varščina – kdaj varščina zapade – zastaranje izvršitve kazni zaradi pobega obsojenca – vročanje poziva na prestajanje kazni – vročanje v tujino
Varščina preneha v primeru, ko je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve kazni, pod pogojem, da ni bil podan razlog za zapadlost varščine. V kolikor se ugotovi, da je obsojenec pobegnil in je v posledici tega njegovega ravnanja prišlo do absolutnega zastaranja izvršitve kazni zapora, ki je nikoli ni nastopil, varščina zapade oziroma pripada proračunu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0082982
ZPP člen 204, 338, 338/2. ZGD-1 člen 8, 263, 263/2, 263/4. ZFPPIPP člen 348, 350.
spregled pravne osebnosti – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – skrbnost vestnega in dobrega gospodarstvenika – odškodninski zahtevek družbe z omejeno odgovornostjo – obvestitev drugega o pravdi – stranska intervencija – solidarna obveznost – delna zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa dejstva konkretnega primera, ki ustrezajo zakonskemu dejanskemu stanu iz 8. člena ZGD-1 (spregled pravne osebnosti), zato je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper drugega toženca pravilna.
Prvi toženec je solidarno z drugim tožencem dolžan plačati vtoževani znesek zato, ker je v času, ko je bil direktor družbe, ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi in odgovornostmi ter sklenil pogodbo s tožečo stranko, čeprav je vedel, da družba zaradi neupravičenega odlivanja sredstev tožeče stranke ne bo mogla poplačati. Toženčevo obveznost do tožeče stranke vzpostavlja določba četrtega odstavka 263. člena ZGD-1, saj je s svojim ravnanjem družbi, katere direktor je bil, povzročil škodo in jo plačilno povsem izčrpal, tako da slednja ni mogla (in ne more) poplačati svojih upnikov, med njimi tožeče stranke.
V primeru, kot je obravnavani, ko tožnik tožbo naperi zoper dva toženca in zahteva njuno solidarno obveznost, pa sta zaradi procesnega položaja izdani dve odločbi (npr. kot v tem primeru najprej delna zamudna sodba in nato končna sodba), je v sodni praksi običajno, da sodišče v zadnji odločbi, če ji ugodi, besedo „solidarno“ iz tožbenega zahtevka v izrek sodbe prenese tako, da je jasno, da gre za solidarno zavezo tožencev iz prve in druge sodne odločbe. V tem smislu je treba razumeti tudi konkretni izrek "solidarno s prej drugo toženo stranko".
sklep o dedovanju – pritožba – pravočasnost pritožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zahteva za izločitev gospodinjskih predmetov
V skladu z določilom drugega odstavka 173. člena ZD sodišče prve stopnje pošlje pritožbo stranke sodišču druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritožba vložena v zakonskem roku. Posledično je napačno ravnanje sodišča prve stopnje, ki je vlogo pritožnice z dne 3. 9. 2014 obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa kot dopolnitev pritožbe pooblaščenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083606
OZ člen 8, 35, 39, 39/4, 47, 51, 52. ZOdv člen 17.
najemna pogodba – najemnina – mandatna pogodba – kavza pogodbe – namen pogodbenih strank – dogovor o poravnavi odvetniških stroškov
Ker kavza vzpostavlja razmerje med obligacijama nasprotnih strank, je načelno nujno, da je tako predmet ene kot druge obligacije določen ali vsaj določljiv. Če ni, bo posel običajno ničen. Vendar pa je takšen posel lahko kljub temu veljaven, a le v dveh primerih, (a) če sta stranki na aleatornost pristali ali še drugače: če je aleatornost sestavni del (prvina) konkretne pogodbene kavze ali (b) če sta stranki kavzo delno napolnili z darilnim namenom (animus donandi).
Iz prilog, ki jih je izvršilno sodišče poslalo zemljiškoknjižnemu, ne izhaja, da je dolžnica N. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke pri njeni polovici nepremičnine, za kar ni imelo podlage v listinah, je višje sodišče pritožbi ugodilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022815
KZ-1 člen 86, 86/7. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - narok - objektivne in subjektivne okoliščine pri odločanju o predlogu
Po presoji vseh okoliščin tudi po oceni pritožbenega sodišče navedenemu predlogu ni mogoče ugoditi in bi bil takšen način izvršitve kazni glede na težo storjenega kaznivega dejanja neprimeren. Sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni prezrlo, da si je obsojenec s kaznivim dejanjem na škodo oškodovane družbe pridobil veliko protipravno premoženjsko korist v višini kar 100.758,07 EUR, ki je vse do danes niti delno ni povrnil, kljub temu, da je bil po izreku pogojne obsodbe zaposlen in je imel redne dohodke, torej da je pokazal nekritičen odnos do izvršenega kaznivega dejanja in do navodila, da škodo povrne, kot je bilo določeno v posebnem pogoju v pogojni obsodbi.
POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081932
ZPP člen 80, 243, 316, 1316/1. ZFPPIPP člen 441.
gradbena pogodba – način obračunavanja del – mnenje izvedenca – pravni interes za pritožbo – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava terjatve – res iudicata – izbris iz registra – sposobnost biti stranka
Pogodbeno določilo o načinu obračunavanja del po aneksu predstavlja materialno pravo med pravdnima strankama in ne razjasnitve kakega dejstva, ki bi terjalo strokovno znanje izvedenca. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala in je bilo to pogodbeno določilo za pravdni stranki očitno jasno. Gre za pogodbeni dogovor, ne glede na to, po kakšni ceni je prvo tožeča stranka stroške svoje delovne sile in mehanizacije zaračunavala toženi stranki.
Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Terjatev ni bila prerekana in je torej priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijana sodba je v tem delu že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
procesni pobot - zakonske zamudne obresti - v pobot uveljavljena pravnomočno ugotovljena terjatev - prepoved reformatio in peius -
Pri procesnem pobotanju pobot nastane s sodbo, torej odločbo o obstoju v pobot uveljavljene terjatve. Kljub temu pa se šteje, da posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, od trenutka, ko so se stekli pogoji zanj.
Tožena stranka je v pobot uveljavljala pravnomočno ugotovljeno terjatev. V takšnih primerih sodišče v sodbi, v kateri opravi pobotanje, obstoja v pobot uveljavljene terjatve ne ugotavlja še enkrat, saj je o njej že pravnomočno odločeno
nedopustnost izvršbe - pričakovana pravica - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - prisilna hipoteka - hote opuščeni vpis v zemljiško knjigo - sporazum o delitvi skupnega premoženja
1. Originarni lastnik oziroma imetnik pričakovane pravice sta po enotni sodni praksi v izrazito priviligiranem položaju proti imetniku prisilne hipoteke, saj se na zemljiškoknjižno stanje in na dobro vero lahko sklicuje le tisti hipotekarni upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi, ne pa tudi tisti, ki jo je pridobil na podlagi sklepa o izvršbi na nepremičnino.
2. Določeno težo imajo tudi trditve tožene stranke, da je lahko sporno varstvo originarnega lastnika, ki bi vedoma ali hote opustil vpis pravice zaradi zlorabe, vendar tožena stranka v tem postopku ni trdila in ni predlagala dokazov, da je bil sporazum o delitvi skupnega premoženja fiktiven in iz tega razloga ni bil predlagan vpis v zemljiško knjigo na njegovi podlagi.
ZNP člen 145. OZ člen 131, 131/1. SPZ člen 88, 89, 89/3.
nujna pot - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno obrazložilo, da se morebitne negativne posledice, ki nastanejo na obremenjeni nepremičnini zaradi nujne poti, rešujejo z odmero nadomestila, o katerem se mora odločiti v nepravdnem postopku za določitev nujne poti in da zato o škodi na račun odstranjenega zidu in rastlin, manjvrednosti nepremičnine ter vpliva nujne poti na njeni uporabi, ni mogoče govoriti v okviru odškodninske odgovornosti.
sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - obvezne sestavine obrazložitve
Sodišče sicer v samo obrazložitev izpodbijanega sklepa izrecno ni zapisalo obdobja storitve prekrškov. Ker pa sta čas storitve prekrškov in pravnomočnost odločb razvidna iz podatkov v spisovnem gradivu in iz navedbe podlage za odločanje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ker to tudi ni obvezna sestavina obrazložitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa sama odsotnost navedb o datumu storitve prekrškov, kot tudi navedba obdobja, v katerem je storilec dosegel oziroma presegel 18 KT, na samo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
prekinitev stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo
Določila o prekinitvi postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni mogoče niti smiselno uporabiti za postopek poenostavljene prisilne poravnave. Prekinitev predhodnega stečajnega postopka je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu. V postopku poenostavljene prisilne poravnave so namreč interesi upnikov varovani v bistveno zmanjšani meri glede na postopek redne prisilne poravnave. Zaradi sorazmernosti posega v interese upnikov je zato primerna le smiselna uporaba pravil ZFPPIPP o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vedno pa je treba postaviti tudi upravitelja, ki nadzoruje dolžnika v času poenostavljene prisilne poravnave, ko je prekinjen predhodni stečajni postopek. Samo zato, ker naj bi bil upnik ločitveni upnik, mu torej ni mogoče odreči pravnega interesa za stečajni postopek nad dolžnikom, prav tako mu take možnosti zakon ne odreka.
prodaja - izročitev nepremičnine - omejitev razpolaganja - javno dobro - lastninjenje
Za presojo ni pomembno le, ali športni objekt kot javnega določa le občinski odlok, temveč je pomembno tudi, da je taka opredelitev v skladu z zakonom.
Ob tem ima pritožba prav, ko navaja, da je bilo o prodaji že pravnomočno odločeno, že po logiki stvari pa bi preveritev, ali je nepremičnina v pravnem prometu, morala biti opravljena ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni niti pojasnilo, zakaj se je odločilo s tem ukvarjati šele v tej fazi postopka prodaje in kje je za kaj takega podlaga.
nadomestitev globe - določitev uklonilnega zapora - rok za vložitev predloga za nadomestitev globe - razveljavitev določb o uklonilnem zaporu
V predmetni zadevi bi storilcu moral biti določen uklonilni zapor. V takšnem primeru bi storilec imel možnost zaprositi za nadomestitev globe najkasneje v roku treh dni po prejemu poziva za nastop prestajanja uklonilnega zapora. Ker pa je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu, le-ta storilcu v predmetni zadevi ni bil določen. Zato je sodišče prve stopnje v zadevi, v kateri je bila izdana sodba, s katero je storilcu bilo naloženo plačilo globe za storjeni prekršek, storilcu dne 9. 1. 2015 poslalo dopis, v katerem ga je opozorilo, da je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu (saj sicer storilec ni mogel biti seznanjen, da mu uklonilni zapor sploh ne bo določen) in mu zato dalo možnost, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa zaprosi za nadomestitev globe. Tako je potrebno kljub določbi drugega odstavka 20. člena ZP-1 rok za vložitev predloga za nadomestitev globe v takšni procesni situaciji šteti od vročitve omenjenega dopisa prvostopenjskega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0076265
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 181.
napotitveni sklep – pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe
Bistveni namen napotitvenega sklepa je v podelitvi pravnega interesa dediču za vložitev ugotovitvene tožbe v skladu s 181. členom ZPP. Temu namenu pa izpodbijani sklep (ne glede na v pritožbi zatrjevano „hibnost“) nedvomno ustreza. Na drugi strani je pritožnik sam odgovoren, da bo tako v objektivnem kot subjektivnem oziru tožbeni zahtevek pravilno oblikoval.
Tožnik ne more, če je sam od toženke terjal ravnanje (poslovanje) v nasprotju z zakonskimi določbami, z uspehom zatrjevati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu s tem, kar je tožnik od nje zahteval.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – spor med dedičem in tretjo osebo
Pri sporih o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je sodišče upravičeno prekiniti zapuščinski postopek zaradi ugotovitve sporne pravice v pravdi le, kadar je spor nastal med dediči. Ker gre v obravnavanem primeru za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni dedič, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo glede obsega zapuščine v okviru 212. člena ZD.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja storjena v tujini
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da se ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne nanaša na kazniva dejanja, ki so storjena izven Republike Slovenije. Ovira za odpust obveznosti namreč obstoji, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Zakon izrecno ne omejuje ovire za odpust obveznosti le na obsodbe za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije, oziroma na sodbe, ki bi bile izdane pred slovenskimi sodišči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083614
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – nova škoda – trditveno in dokazno breme
Tožnik (kljub opozorilom tožene stranke) ni trdil, da gre pri duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za kakšno novo škodo, za katero ne bi že dobil plačano odškodnino.