sklep o dedovanju – pritožba – pravočasnost pritožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zahteva za izločitev gospodinjskih predmetov
V skladu z določilom drugega odstavka 173. člena ZD sodišče prve stopnje pošlje pritožbo stranke sodišču druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritožba vložena v zakonskem roku. Posledično je napačno ravnanje sodišča prve stopnje, ki je vlogo pritožnice z dne 3. 9. 2014 obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa kot dopolnitev pritožbe pooblaščenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083606
OZ člen 8, 35, 39, 39/4, 47, 51, 52. ZOdv člen 17.
najemna pogodba – najemnina – mandatna pogodba – kavza pogodbe – namen pogodbenih strank – dogovor o poravnavi odvetniških stroškov
Ker kavza vzpostavlja razmerje med obligacijama nasprotnih strank, je načelno nujno, da je tako predmet ene kot druge obligacije določen ali vsaj določljiv. Če ni, bo posel običajno ničen. Vendar pa je takšen posel lahko kljub temu veljaven, a le v dveh primerih, (a) če sta stranki na aleatornost pristali ali še drugače: če je aleatornost sestavni del (prvina) konkretne pogodbene kavze ali (b) če sta stranki kavzo delno napolnili z darilnim namenom (animus donandi).
ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 226, 226/2.
tuja pravna oseba – tožniška varščina – ugotavljanje vzajemnosti - trditveno in dokazno breme - formalna dokazna pravila
Zgolj z zatrjevanjem, da je izpisek iz spletne strani sodišča skrajno neprimeren in nezanesljiv, pritožnica ne more omajati pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča, da izjema po 1. točki 1. odstavka 91. člena ZMZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je postalo očitno, da pojasnila ministrstva za pravosodje ne bo prejelo, svojo odločitev utemeljeno gradilo na dokazu, ki ga je predložila tožena stranka, na kateri je v predmetnem postopku (tudi) breme zatrjevanja, da so v državi, katere državljan je tožnik, pravne osebe dolžne dajati varščino. Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, presoja listinskega dokaza (ki je trditve tožene stranke potrdil) ne more predstavljati nezakonitega načina ugotavljanja pogoja vzajemnosti.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov – stroški – odločanje po prostem preudarku – načelo uspeha v pravdi
V postopku je bilo bistveno vprašanje, kako naj se v največji meri zagotovi korist otroka, ne le glede stikov, pač pa tudi glede dodelitve v vzgojo in varstvo, pa tudi določitev višine preživnine. Gre torej za iskanje ravnovesja med koristmi otroka na eni strani ter zmožnostmi in pravicami staršev na drugi strani. Ob tem se izkaže, da odločitev o stroških, ki bi temeljila na načelu uspeha v pravdi, ne bi bila pravična.
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Ne zadošča le opis spornega razmerja. Tožeča stranka namreč ne more prepuščati sodišču, da samo iz opisa spornega razmerja najde ustrezno pravno posledico, o njej samo oblikuje tožbeni zahtevek in o njem odloči. Prav tako sodišče ne more samo iskati, kdo naj bi bile tožene stranke. Oblikovanje tožbenega zahtevka in navedba strank postopka je na tožnici (1. odstavek 180. člena ZPP in 105. člen ZPP). Prav tako mora tožeča stranka določno in jasno oblikovati trditveno podlago, s katero pojasnjuje tožbeni zahtevek in zanjo navesti in predložiti dokaze. Pri tem se ne more sklicevati na podatke v drugih spisih, s katerimi naj bi sodišče že razpolagalo.
Lastnik neprofitnega najemnega stanovanja lahko odpove najemno pogodbo le iz razlogov, ki so navedeni v 103. členu SZ-1. V tem primeru so določila SZ-1, ki urejajo odpoved najemne pogodbe, kogentnega značaja in drugačna ureditev ni prepuščena svobodni volji pogodbenih strank.
ZFPPIPP člen 378, 382, 383, 383/1, 383/2, 396, 397, 397/2.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka - brezpredmeten preizkus terjatev - namen postopka osebnega stečaja - rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Dolžnik je s svojim odlašanjem povzročil končanje stečajnega postopka, ki je tekel v prazno, saj zaradi odsotnosti stečajne mase njegov osnovni namen ni mogel biti dosežen, drugotnega namena (odpusta obveznosti) pa dolžnik v vsem tem času ni zasledoval. Tako sploh ni bilo razlogov za nadaljevanje tega postopka.
Namen nobenega stečajnega postopka ni, da bi upniki pridobili izvršilni naslov za svoje terjatve, temveč je namen stečajnega postopka, tako stečajnega postopka nad pravno osebo kot postopka osebnega stečaja, poplačilo upnikov. Kadar tega namena ni mogoče doseči, je preizkus terjatev za sam stečajni postopek brezpredmeten.
OZ člen 6, 6/2, 243, 243/4. ZGD-1 člen 7. ZPP člen 214, 214/2, 215.
poslovna odškodninska odgovornost - pogodba o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - zahteva za zmanjšanje odškodnine - profesionalna skrbnost
Za uveljavljanje zahteve po četrtem odstavku 243. člena OZ v nasprotju s prepričanjem pritožbe postavitev pobotnega ugovora oziroma vložitev nasprotne tožbe ni potrebna. Znižanje odškodnine ob sklicevanju, da tožeča stranka, ki v predmetnem postopku na temelju sporne pogodbe uveljavlja zahtevek, ki po odstopu od pogodbe o leasingu odraža pozitivni pogodbeni oziroma izpolnitveni interes pogodbi zveste stranke, da ji pripade premoženje, kot če bi bila pogodba o leasingu pravilno izpolnjena in je zato pretežno odškodninske narave, ni ukrenila vse potrebno, da bi zmanjšala škodo, ki jo je nasprotna pogodbena stranka povzročila s kršitvijo pogodbenih obveznosti, tožena stranka lahko uveljavlja že z ugovorom, da tožbeni zahtevek iz tega razloga ni utemeljen.
osebna vročitev – nepravilna vročitev – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice kot jih določa ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083614
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – nova škoda – trditveno in dokazno breme
Tožnik (kljub opozorilom tožene stranke) ni trdil, da gre pri duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za kakšno novo škodo, za katero ne bi že dobil plačano odškodnino.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – rok za ugovor proti odpustu obveznosti
Ker odpust obveznosti ni dovoljen, če obstaja ovira za odpust, ta pa lahko nastane tudi po izteku 6-mesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, ni mogoče slediti stališču, da ugovor proti odpustu obveznosti (tudi če je utemeljen) zaradi poteka 6-mesečnega roka ni več mogoč.
Obsodba za kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki predstavlja oviro za odpust, je lahko izrečena ali postane pravnomočna šele po uvedbi postopka za odpust obveznosti. To značilnost je treba ustrezno upoštevati pri presoji pravočasnosti ugovora, s katerim se uveljavlja ta ovira. Če navedena ovira nastane po uvedbi postopka odpusta obveznosti, je glede roka za ugovor treba smiselno uporabiti 2. točko 404. člena ZFPPIPP, po kateri je ugovor pravočasen, če je vložen do poteka preizkusnega obdobja.
vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - sklep o dedovanju - dedni dogovor - izračun solastninskih deležev
Pri izvedbi sklepa o dedovanju, v katerem je zajet dedni dogovor, je potrebno upoštevati le tiste solastniške deleže, ki so predmet sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0076265
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 181.
napotitveni sklep – pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe
Bistveni namen napotitvenega sklepa je v podelitvi pravnega interesa dediču za vložitev ugotovitvene tožbe v skladu s 181. členom ZPP. Temu namenu pa izpodbijani sklep (ne glede na v pritožbi zatrjevano „hibnost“) nedvomno ustreza. Na drugi strani je pritožnik sam odgovoren, da bo tako v objektivnem kot subjektivnem oziru tožbeni zahtevek pravilno oblikoval.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v edukacijskih delavnicah - odsotnost zaradi zaposlitve v tujini
Storilčeva odsotnost iz Slovenije od 1. 7. 2013 dalje zaradi zaposlitve v Nemčiji ni opravičljiv razlog, da storilec v času do 3. 3. 2014 ni mogel opraviti obveznosti udeležbe v edukacijski delavnici. Zgolj trditve o vezanosti na sedanjega delodajalca za obdobje 48 mesecev namreč ne izkazujejo, da storilec ne bi mogel v času od 1. 7. 2013 do 3. 3. 2014 zagotoviti vsaj tri dni dopusta, da bi lahko opravil obveznost. Prav tako pritožbeno zatrjevano pomanjkanje finančnih sredstev za udeležbo v edukacijskih delavnicah ne more biti opravičljiv razlog za neizpolnitev obveznosti udeležbe v edukacijski delavnici v obdobju od 3. 3. 2013 do 1.7. 2013. Storilec se je mogel in moral zavedati, da mu bodo s sklepom o ugoditvi predlogu za nadomestitev globe naložene določene obveznosti, ki so povezane tudi z določenimi stroški in bi tako moral poskrbeti za zmožnost oprave edukacijskih delavnic bodisi pred odhodom v Nemčijo, bodisi v kasnejšem obdobju tako, da bi si zagotovil vsaj dva dni dopusta za opravo te obveznosti.
odobritev pravnega posla - promet s stavnim zemljiščem - zaščitna kmetija - presoja dovoljenosti prometa
Čeprav je k pravnemu poslu v konkretnem primeru v skladu z določbami ZZK-1 priloženo tudi potrdilo o vsebini prostorskega akta, iz katerega izhaja, da je sporna parcela stavbno zemljišče, „odobritve“ ne more nadomestiti zemljiškoknjižno sodišče, pač pa opravlja v primerih iz 18. člena ZKZ kontrolno funkcijo glede tega, ali se sme zaščitena kmetija deliti, upravna enota, na območju katere zemljišče leži.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe
Če storilec prekrška ni storil v preizkusni dobi, temveč že pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče v skladu s tretjim odstavkom 202. člena ZP-1 tehta, ali naj se mu prekliče prvotna odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali ne. Pri taki odločitvi pa je potrebno (smiselno) upoštevati okoliščine, kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen in skupaj oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da konkretni storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnjeval obveznosti po določbah Zakona o voznikih.
prodaja - izročitev nepremičnine - omejitev razpolaganja - javno dobro - lastninjenje
Za presojo ni pomembno le, ali športni objekt kot javnega določa le občinski odlok, temveč je pomembno tudi, da je taka opredelitev v skladu z zakonom.
Ob tem ima pritožba prav, ko navaja, da je bilo o prodaji že pravnomočno odločeno, že po logiki stvari pa bi preveritev, ali je nepremičnina v pravnem prometu, morala biti opravljena ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni niti pojasnilo, zakaj se je odločilo s tem ukvarjati šele v tej fazi postopka prodaje in kje je za kaj takega podlaga.
ZNP člen 145. OZ člen 131, 131/1. SPZ člen 88, 89, 89/3.
nujna pot - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno obrazložilo, da se morebitne negativne posledice, ki nastanejo na obremenjeni nepremičnini zaradi nujne poti, rešujejo z odmero nadomestila, o katerem se mora odločiti v nepravdnem postopku za določitev nujne poti in da zato o škodi na račun odstranjenega zidu in rastlin, manjvrednosti nepremičnine ter vpliva nujne poti na njeni uporabi, ni mogoče govoriti v okviru odškodninske odgovornosti.