CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – USTAVNO PRAVO
VSL0076281
URS člen 36. ZPP člen 142. ZVO-1 člen 148.
osebno vročanje pisanj odvetniku – izvajalec gospodarske javne službe – pravica dostopa izvajalca gospodarske javne službe v stanovanjske prostore – dimnikar – čičenje in pregled kurilnih dimnovodnih naprav – pravica do nedotakljivosti stanovanja – spor majhne vrednosti
Pisanja iz 142. člena ZPP se vročajo osebno tudi odvetniku.
Na podlagi 2. odstavka 148. člena ZVO-1 imajo izvajalci gospodarske javne službe zaradi izvajanja svojih nalog pravico dostopa do kurilne naprave, dimnikarskih vodov in prezračevalnih naprav v poslovnem ali drugem prostoru, torej tudi pravico dostopa v stanovanjske prostore (tudi v spalnico, če se tam nahaja kurilna naprava, dimnikarski vod ali prezračevalna naprava).
SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 77/5, 273. ZENDMPE člen 34, 34/2.
sodna ureditev meje – kriteriji za ureditev meje – močnejša pravica – dokončno urejena meja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v tem postopku sporna meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. V takem primeru pa se skladno z 2. odstavkom 77. člena SPZ domneva močnejša pravica po dokončno urejeni meji. Gre za izpodbojno domnevo o močnejši pravici, ki pa je predlagatelj ni uspel izpodbiti, saj niti zatrjeval ni, da je pridobil pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389, 389/2, 389/2-2. ZIZ člen 101.
stečajna masa v postopku osebnega stečaja - plača - sredstva iz naslova izplačila plačnih nesorazmerij - obdobje iz katerega izhajajo prejemki - kogentna narava določb - potek stečajnega postopka - prejemki, izvzeti iz izvršbe
V stečajno maso spadajo vsi prejemki, ki jih dolžnik na kakršenkoli način pridobi v postopku osebnega stečaja, ne glede na to, iz katerega obdobja izhajajo. Ni torej odločilno, na katero obdobje se poračun plačnih nesorazmerij, ki je predmet izpodbijanega sklepa, nanaša, temveč je odločilno, da je dolžnica te prejemke pridobila tekom postopka osebnega stečaja.
Denacionalizirano premoženje je na pokojno kot zapuščina po denacionalizacijskem upravičencu, prešla v letu 1995, zato se pritožnici neutemeljeno sklicujeta na pravice, ki jih imajo dediči denacionalizacijskih upravičencev, ker takšnega statusa nimata. Dedne pravice po pokojni na podlagi določila ZD pa tudi ne, ker se je njuna prednica dedovanju po njej odpovedala.
ZVNDN člen 1, 1/2, 9, 9/1, 12, 98. ZPP člen 286a, 286a/1.
odškodninska odgovornost države - plaz za hišo - dolgotrajno deževje - odgovornost za naravno nesrečo - dolžnost preprečitve škode - varstvo pred naravnimi nesrečami
Za naravne nesreče praviloma nihče (odškodninsko) ne odgovarja. Izjema so lahko situacije, v katerih obstaja konkretna dolžnost, da nekdo ravna preventivno, torej prepreči škodo.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - likvidnostno stanje - pravna oseba
Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog niti za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076249
ZUreP-1 člen 105. ZPP člen 291, 291/2, 339, 339/2, 339/2-8.
določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče – izdaja pridržanega sklepa – predčasna sklenitev glavne obravnave – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predmet odločanja je določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče po 105. členu ZUreP-1.
Zaradi nerazumljivosti in nedoločnosti sklepa je bila predlagatelju odvzeta možnost, da se izjavi o celotnem izvedenskem mnenju. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja, je element pravice do izjave v postopku. Ker gre v obravnavanem primeru za relevanten dokaz, je sodišče prve stopnje s prezgodnjo izdajo končne odločbe, ki je predlagatelju onemogočila celovito izjasnitev o izvedenem dokazu, zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Že to je terjalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - vezanost sodišča na procesni sklep
Kadar pravdna stranka uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje in pri tem očita sodišču, da je bilo ono tisto, ki je pri opravljanju procesnih dejanj storilo napako (npr. napačno vročalo, ali kot v tem primeru, napačno oklicalo zaslišanje priče), ti očitki ne morejo predstavljati razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak lahko predstavljajo le grajanja procesnih dejanj sodišča.
Lastnik neprofitnega najemnega stanovanja lahko odpove najemno pogodbo le iz razlogov, ki so navedeni v 103. členu SZ-1. V tem primeru so določila SZ-1, ki urejajo odpoved najemne pogodbe, kogentnega značaja in drugačna ureditev ni prepuščena svobodni volji pogodbenih strank.
Preživninska obveznost tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, je denarna, zato je tistemu preživninskemu zavezancu, pri katerem otrok živi, prepuščeno, da odloča o razporeditvi vseh denarnih sredstev, namenjenih za otrokovo preživljanje. Toženec se svoje preživninske obveznosti ne more razbremeniti z zatrjevanjem stroškov, ki jih ima ob stikih s hčerama. Navedeni izdatki bi se sicer lahko v primeru intenzivnih stikov upoštevali pri ugotavljanju manjših potreb otroka (na primer pri postavki izdatek za prehrano), vendar pa v konkretnem primeru določeni stiki toženca s hčerama niso tako intenzivni, da bi jih bilo mogoče pri določitvi višine preživnine upoštevati.
Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da je način samopomoči ustrezal okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0023312
ZKP člen 197, 197/3, 198, 198/4, 199. ZIKS-1 člen 20, 20/6. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 11.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka – varščina – kdaj varščina zapade – zastaranje izvršitve kazni zaradi pobega obsojenca – vročanje poziva na prestajanje kazni – vročanje v tujino
Varščina preneha v primeru, ko je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve kazni, pod pogojem, da ni bil podan razlog za zapadlost varščine. V kolikor se ugotovi, da je obsojenec pobegnil in je v posledici tega njegovega ravnanja prišlo do absolutnega zastaranja izvršitve kazni zapora, ki je nikoli ni nastopil, varščina zapade oziroma pripada proračunu.
odškodnina za nematerialno škodo - padec pešca na nevzdrževanem robu asfaltiranega cestišča - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev tožbenega zahtevka
V obravnavani zadevi pa je rob asfaltne površine poškodovan v daljši razdalji in točka, ki jo je označil tožnik, bistveno ne odstopa od preostale pohodne površine ob robu asfalta, zato je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi v delu, da bi spremembo nivoja med asfaltiranim delom cestišča in bankino normalno pazljiv pešec zmogel prehoditi brez težav.
listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice – dovolitev izvršbe na nepremičnino
Če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi kljub temu, da v zemljiški knjigi ni bila vpisana lastninska pravica na nepremičnini na ime dolžnika, temveč na nekoga drugega, ni imelo podlage v ZIZ, da bi samo razveljavilo sklep o izvršbi in ustavilo izvršbo. Sodišče prve stopnje bi moralo naknadno (po odločitvi zemljiškoknjižnega sodišča) upnika pozvati, da priloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, oziroma če te nima, upniku naložiti, da s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 212, 212/1, 214, 214/1, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 215, 215/3, 358, 358-5.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - postopek poenostavljene prisilne poravnave - učinek poenostavljene prisilne poravnave - pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - nedopusten predlog za izvršbo - pravno pomembno dejstvo - res iudicata - prenehanje pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Dejstvo, da naj bi bila nad dolžnikom že pred začetkom izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, ki naj bi imela učinek tudi za izterjevano terjatev, predstavlja pravno pomembno dejstvo, z uveljavljanjem katerega bi dolžnik lahko uspel v morebitni upnikovi pravdi zoper njega. V takšnem primeru namreč za del izterjevane terjatve izvršilni naslov že obstaja, za del izterjevane terjatve pa ga upnik v skladu z ZFPPIPP ne more (več) pridobiti.
Iz prilog, ki jih je izvršilno sodišče poslalo zemljiškoknjižnemu, ne izhaja, da je dolžnica N. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke pri njeni polovici nepremičnine, za kar ni imelo podlage v listinah, je višje sodišče pritožbi ugodilo.
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem.
gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcem
Ko je bila vložena zahteva podizvajalca za (neposredno) plačilo njemu, pa je podizvajalec do plačila svoje terjatve, ki jo ima do glavnega izvajalca, upravičen, če so izpolnjeni v 4. členu ZJN-2 (in ne v 71. členu, kot to zmotno navaja tožeča stranka), v Uredbi in v pogodbi določeni pogoji. Ti pa so: da je glavni izvajalec pripoznal njegovo terjatev, da je naročnik potrdil (pripoznal) situacijo oziroma račun glavnega izvajalca in da je glavni izvajalec tej priložil potrjene situacije oziroma račune podizvajalca. To pa so pogoji, ki jih določa tudi OZ v 631. členu.
odločanje o predhodnem vprašanju – pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ker se sodišče prve stopnje v sodbi do predhodnih vprašanj ni opredelilo (niti jih ni reševalo samo, niti ni postopka prekinilo) in v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.