Tožnica je prvo toženi stranki izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je kršila določbo 4. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR-1, saj tožnici dvakrat zaporedoma in v obdobju šestih mesecev ni izplačala plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. V skladu s 3. odstavkom 111. člena ZDR-1 je tožnica upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Med drugo in prvo toženo stranko je prišlo do prenosa oziroma prevzema dejavnosti in zaradi tega za tožnico do spremembe delodajalca na podlagi določb 73. člena ZDR. Ker tožnica dejstev, ki bi pomenila objektivno poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi po spremembi delodajalca zaradi prenosa dejavnosti, ne zatrjuje, saj zatrjuje, da ji prvo tožena stranka kot njen delodajalec ni oziroma ni pravočasno plačevala plače, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca iz razlogov na strani delodajalca, drugo tožena stranka za kršitve prvo tožene stranke ne more odgovarjati. Zato tožničin zahtevek zoper drugo toženo stranko ni utemeljen.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - pobot izplačila plače - regres za letni dopust
Tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni redno izplačevala plač, oz. mu ni plačala plač za več mesecev, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
136. člen ZDR določa, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih pogojih. Pravilno in utemeljeno je bilo zadržanje plač na podlagi sklepa o izvršbi, kar med strankama ni bilo sporno in tožnik tega v tem sporu ni uveljavljal. Vsa ostala zadrževanja izplačila plače pa so neveljavna, ker tožena stranka ni z ničemer izkazala, da bi tožnik pisno pristal na kakršnokoli neizplačilo plače. Ker tožena stranka ni izkazala, da njene terjatve do tožnika obstojijo, je sodišče pravilno štelo, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev.
Čeprav sodišču ob tem, da nekatere od izvedenih dokazov označi za verodostojne in za to poda ustrezne razloge, niti ni potrebno dodatno utemeljevati, zakaj (torej iz enakih razlogov, ob upoštevanju argumenta po nasprotnem) nasprotne dokaze ocenjuje za neverodostojne (tako sodba Vrhovnega sodišča I Ips 50/2000 z dne 24.10.2002), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje podalo tako utemeljitev za verodostojnost pravno relevantnih izvedenih dokazov kot tudi utemeljitev o neverodostojnosti izvedenih dokazov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da ugotovljene okoliščine ne dopuščajo spoznanja, da je mogoče pričakovati, da obtoženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Res je, da obtoženec še ni bil obsojen, da izhaja iz urejenega družinskega okolja in da je oče dveh mladoletnih otrok, ki ju je dolžan preživljati ter da je izgubil službo na policiji, vendar je sodišče prve stopnje tem okoliščinam delo preveliko težo oziroma so se te pravilno odrazile le pri določitvi višine zaporne kazni za posamezna kazniva dejanja ter pri višini enotne kazni.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - obrazložitev zavrnitve dokazov - enako varstvo pravic - izvedenec
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče v sklepu, s katerim je zavrnilo izvedbo dokaza (za postavitev sodnega izvedenca), določno navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (2. odstavek 287. člen ZPP) in da zgolj pavšalna navedba v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da se dokazni predlog zavrne kot nepotreben oziroma da so vsa odločilna dejstva ugotovljena z drugimi izvedenimi dokazi, ne zadostuje, ker le arbitrarna zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza predstavlja poseg v pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zavrnitev (v tej zadevi ustrezno substanciranega) dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca je imela za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede odločilnih dejstev, zato je sprejeta odločitev vsaj preuranjena in zato napačna. Strokovna presoja izvedenca medicinske stroke je v obravnavanem primeru nujna za presojo, kakšna navodila (osebnega, zlasti pa imenovanega zdravnika glede na bolniški stalež nad 30 dni) je imel tožnik v času bolniške odsotnosti in ali jih je spoštoval, zlasti pa za presojo, ali bi tožnikova ravnanja – glede na njegovo zdravstveno stanje in razloge (diagnozo), zaradi katerih mu je bil odobren daljši bolniški stalež – lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem njegovo delovno zmožnost.
OZ člen 378. ZFPPIPP člen 269, 271, 278, 278/2. ZPP člen 180.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - bistvena kršitev določb postopka - domneva izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - vrnitev stvari določene po vrsti - zmotna uporaba materialnega prava
Glede na to, da tožnica zahteva vrnitev generične stvari, saj je belo vino opredelila na način, da zahteva belo vino, ki je iste vrste in kakovosti kot po računu št. 001/2012, je sodišče druge stopnje prepričano, da je mogoče takšno stvar (vino) vrniti v naravi. Sicer drži stališče sodišča prve stopnje, da je belo vino toženka predelala in prodala tretjim osebam, vendar je v obravnavanem primeru potrebno predvsem upoštevati, da tožnica zahteva vrnitev generične stvari, ki jo je po zatrjevanju toženke mogoče vrniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka ni dokazala ekonomskega razloga, dokazala pa je obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožeče stranke in razporeditev njenega dela med obstoječe delavce in sestrska podjetja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 90, 90/4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3. ZZPB člen 19.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - višina
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. V zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev na delovne mestu, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje strokovne izobrazbe.
Člen 90/4 ZDR je glede določitve višine sorazmernega dela odpravnine predvidel le višino, ki jo delavec dogovori z delodajalcem. To ne pomeni, da delavec do sorazmernega dela odpravnine ni upravičen, če glede višine do dogovora med delavcem in delodajalcem ne pride. V takšnem primeru mora o višini sorazmernega dela te odpravnine odločiti pristojno delovno sodišče. V zakonodaji niso bili oblikovani kriteriji za določitev višine sorazmernega dela odpravnine, zato se je do tega vprašanja morala opredeliti sodna praksa.
Izkaže se, da je predlog za izločitev dokazov, ki ga je vložil obdolženčev zagovornik 9.2.2015, preuranjen, saj še ni jasno, ali gre glede oškodovanke za situacijo iz tretjega odstavka 236. člena ZKP, ko je ne bi bilo dovoljeno zaslišati kot priče. V kolikor bo v nadaljnjem postopku ugotovljeno, da oškodovanka, kot priviligirana priča, ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, s katerimi izpodbija razloge kot ti izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe so v celoti utemeljene in imajo podlago tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 4349/2009 z dne 7.7.2011 (16. točka prej navedene sodbe).
Sodišče prve stopnje se tudi nepravilno sklicuje na 5. točko prvega odstavka 236. člena ZKP, saj se ta določba nanaša le na osebe, za katere velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju svojega poklica. Policist taka oseba ni, saj zanj ne velja tako imenovana poklicna molčečnost. Poklicna skrivnost je tisto, kar ni poznano širšemu krogu ljudi, kar oškodovanec želi ohraniti kot skrivnosti in za kar ima upravičen interes (5. točka komentarja k 236. členu Zakona o kazenskem postopku s komentarjem).
nevarna stvar – streha – objektivna odškodninska odgovornost – delo na strehi – posredni oškodovanec – posebno težka invalidnost – soprispevek oškodovanca
Streha sama po sebi ni nevarna stvar. Njen namen je zaščita objekta pred zunanjimi vplivi in zgolj to, da se nahaja na višini, ne govori o njeni splošni nevarnosti za okolje. V konkretnem primeru je bila streha zgrajena iz delno pohodnega in delno nepohodnega materiala, ves pa je bil namenjen prekrivanju strehe. Ta lastnost strehe ne pomeni njene večje nevarnosti za okolico, za katero bi lastnik objekta odgovarjal objektivno. Tudi če bi delo na takšni strehi lahko bilo nevarno, tega ne gre enačiti z lastnostjo strehe kot stvari same. Do tožnikove poškodbe namreč ni prišlo zaradi neustreznosti same strehe kot vira nevarnosti, temveč ker je to prečkal na mestih, ki za to niso bila predvidena.
Pojem posebno težke invalidnosti je pravni standard, ki ga sodna praksa napolnjuje tudi s pomočjo Fischerjevega sistema klasifikacije telesnih poškodb. Med slednje sodi tudi tožnikov primer, saj je utrpel zlom hrbtenice z ohromitvijo obeh nog (paraplegija), mehurja in danke (popolna inkontinenca), zaradi stanja po zlomu lobanjskih kosti in obtolčenin čelnega režnja možganov je gluh na desno uho, naglušen na levo uho, nima slušno prostorske zaznave, prizadet je ravnotežni organ, izgubil pa je tudi voh. Tožnik je 100 % invalid, nezmožen za opravljanje kateregakoli pridobitnega dela.
izpodbojnost prodajne pogodbe - sorodstvena razmerje pogodbene stranke - pravni osebi kot pogodbeni stranki - ničnost pogodbe - trajno sosporništvo - pasivna legitimacija
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke, ker sicer ni tožena prava stranka. Pogodbene stranke pogodbe, katere ničnost se uveljavlja, so enotni sosporniki. Posebna oblika enotnega sosporništva pa je nujno sosporništvo. Nujni sosporniki so stranke nične pogodbe in tožeča stranka bi morala s podrednim tožbenim zahtevkom, s katerim je vtoževala ničnost prodajne pogodbe, tožiti obe pogodbeni stranki ne pa zgolj toženo stranko. Ker tega ni storila, je podredni tožbeni zahtevek po materialnem pravu neutemeljen.
postopek za delitev solastnine – določitev vrednosti nepremičnine – tržna vrednost nepremičnine – spremembe tržne vrednosti nepremičnine – izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pri razdružitvi solastnine upoštevalo vrednost parcel in se pri tem oprlo na izvedeniško mnenje iz leta 2012. Ker je odločilo šele aprila 2014, pritožnik utemeljeno opozarja, da izračun ni pravilen, saj je že izvedenec opozarjal, da se tržne vrednosti nepremičnin spreminjajo oziroma nižajo.
posojilna pogodba – neizpolnitev posojilne pogodbe – odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme – kondikcija
V primeru odstopa od pogodbe trditveno in dokazno breme o okoliščinah odstopa od pogodbe na tistemu, ki zatrjuje, da je prišlo do odstopa od pogodbe. Kakršnihkoli trditev, na osnovi katerih bi bilo mogoče uporabiti 104. člen OZ, tožnik ni podal. Denarni zahtevek tožnik utemeljuje z izpolnitvijo posojilne pogodbe in ne s prenehanjem pogodbe zaradi neizpolnitve (103. člen OZ) ali z nepravočasno izpolnitvijo (104. do 106. člen OZ).
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Ne zadošča le opis spornega razmerja. Tožeča stranka namreč ne more prepuščati sodišču, da samo iz opisa spornega razmerja najde ustrezno pravno posledico, o njej samo oblikuje tožbeni zahtevek in o njem odloči. Prav tako sodišče ne more samo iskati, kdo naj bi bile tožene stranke. Oblikovanje tožbenega zahtevka in navedba strank postopka je na tožnici (1. odstavek 180. člena ZPP in 105. člen ZPP). Prav tako mora tožeča stranka določno in jasno oblikovati trditveno podlago, s katero pojasnjuje tožbeni zahtevek in zanjo navesti in predložiti dokaze. Pri tem se ne more sklicevati na podatke v drugih spisih, s katerimi naj bi sodišče že razpolagalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078350
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/4, 436, 436/3. OZ člen 3, 619. ZDR člen 13, 13/2. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti – postopek na podlagi verodostojne listine – končanje izvršilnega postopka – začetek pravdnega postopka – izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – zavrženje pritožbe – nesubstanciran dokazni predlog – obstoj pogodbe o zaposlitvi - obstoj podjemne pogodbe – avtonomija volje pogodbenih strank – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Drugi odstavek 13. člena ZDR prepoveduje sklepanje pogodb civilnega prava le v primeru, ko med strankama ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, čeprav med njima obstajajo elementi delovnega razmerja. Takšen dejanski stan pa v obravnavanem primeru ni bil podan, zato ni nobene ovire, da pravdni stranki ne bi smeli sodelovali še na temelju podjemne pogodbe.
Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da je način samopomoči ustrezal okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0023312
ZKP člen 197, 197/3, 198, 198/4, 199. ZIKS-1 člen 20, 20/6. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 11.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka – varščina – kdaj varščina zapade – zastaranje izvršitve kazni zaradi pobega obsojenca – vročanje poziva na prestajanje kazni – vročanje v tujino
Varščina preneha v primeru, ko je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve kazni, pod pogojem, da ni bil podan razlog za zapadlost varščine. V kolikor se ugotovi, da je obsojenec pobegnil in je v posledici tega njegovega ravnanja prišlo do absolutnega zastaranja izvršitve kazni zapora, ki je nikoli ni nastopil, varščina zapade oziroma pripada proračunu.
kršitev razpravnega načela – dokazovanje – dokazni predlog – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na nepredlagane dokaze, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, konkretno določbe 7. člena ZPP, zagrešilo pa je tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
nagrada izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja – pomanjkljivi razlogi
Zahtevnost izvedenskega mnenja je potrebno ocenjevati v objektivnem smislu in sicer glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije, ki je bil potreben za izdelavo strokovnih zaključkov, in podobno. Čeprav v Pravilniku niso nikjer določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo izjemno zahtevne izvide in mnenja, so se v ta namen kriteriji vendarle vzpostavili v sodni praksi. Naloga sodišča prve stopnje je, da ob upoštevanju uveljavljene sodne prakse v tem smislu ovrednoti konkretno zadevo.
Če sodišče ne dovoli nasprotne tožbe, se ta ne zavrže, temveč se obravnava kot samostojna tožba v ločenem postopku. Ker je bila obravnavana tožba sprva vložena kot eventualna nasprotna tožba, pa je sodišče ni dovolilo in jo je odstopilo pristojnemu sodišču, je postala samostojna, prvotno postavljen pogoj za njeno obravnavanje pa je izgubil vsak smisel, zato je sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči z obrazložitvijo, da se pogoj ni izpolnil, ker je bila v osnovni pravdi sklenjena sodna poravnava.