Družba I. d.d. je kot tožeča stranka v tem individualnem delovnem sporu vtoževala pogodbeno kazen od toženke zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je bila dogovorjena v 12. členu pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2005. To pogodbo sta sklenili družba J. d.d. in toženka. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da se je dne 12. 11. 2007 J. d.d. preimenovala v I. d.d., ki je nastopala kot tožeča stranka vse do naroka za glavno obravnavo z dne 25. 11. 2013. Na tem naroku je tožeča stranka navedla, da zaradi pripojitve dela tožeče stranke k družbi H. d.d. popravlja naziv tožeče stranke in modificira tožbeni zahtevek tako, da se dotedanji naziv tožeče stranka I. d.d. nadomesti z novim nazivom H. d.d.. Tožeča stranka (družba H. d.d. ni dokazala, da je podana njena aktivna legitimacija v tem individualnem delovnem sporu. Predloženi dokazi namreč ne dajejo opore zaključku, da je od družbe I. d.d. prešla na družbo H. d.d. tudi terjatev, ki je bila v tem individualnem delovnem sporu vtoževana od toženke (bivše delavke družbe I. d.d.). Zato tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule iz tega naslova ni utemeljen.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - bolezen
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri tožnici zaradi posledic poklicne bolezni v 30 % in bolezni v 70 % od določenega dne dalje podana invalidnost I. kategorije. Zato je tožbenemu zahtevku na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, utemeljeno ugodilo.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - obrazložitev zavrnitve dokazov - enako varstvo pravic - izvedenec
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče v sklepu, s katerim je zavrnilo izvedbo dokaza (za postavitev sodnega izvedenca), določno navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (2. odstavek 287. člen ZPP) in da zgolj pavšalna navedba v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da se dokazni predlog zavrne kot nepotreben oziroma da so vsa odločilna dejstva ugotovljena z drugimi izvedenimi dokazi, ne zadostuje, ker le arbitrarna zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza predstavlja poseg v pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zavrnitev (v tej zadevi ustrezno substanciranega) dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca je imela za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede odločilnih dejstev, zato je sprejeta odločitev vsaj preuranjena in zato napačna. Strokovna presoja izvedenca medicinske stroke je v obravnavanem primeru nujna za presojo, kakšna navodila (osebnega, zlasti pa imenovanega zdravnika glede na bolniški stalež nad 30 dni) je imel tožnik v času bolniške odsotnosti in ali jih je spoštoval, zlasti pa za presojo, ali bi tožnikova ravnanja – glede na njegovo zdravstveno stanje in razloge (diagnozo), zaradi katerih mu je bil odobren daljši bolniški stalež – lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem njegovo delovno zmožnost.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku
Ugovor ničnosti izvršilnega naslova je lahko predmet ugovorne obravnave šele, ko stranka razpolaga z listino, iz katere izhaja ničnost izvršilnega naslova, le-to pa mora dolžnik izposlovati v pravdnem postopku.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/5. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - dokazovanje uveljavitve odpoklicnega upravičenja - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - potrošniški kredit
Uresničitev izrednega odpoklicnega upravičenja mora upnica tako dokazati najprej s sporočilom opomina dolžnici, s katerim izkazuje, da je nastalo pravno dejstvo, z nastankom katerega je upnik pridobil odpoklicno upravičenje (dolžnica v dodatno postavljenem roku ni poravnala zapadlih obveznosti) in nato še z izjavo o odpoklicu, s katero izkazuje, da je bilo odpoklicno upravičenje uresničeno. Slednje povzroči predčasno dospelost preostalega kredita, s čimer je izkazana tudi dospelost dolžničine obveznosti.
KZ-1 člen 173, 173/3, 173/4. ZDR-1 člen 33, 35, 37, 84, 84/2, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZVrt člen 2, 4, 41. ZPP člen 7, 7/2, 13, 206, 206/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev - kršitev kontradiktornosti - pravica do izjave - izvedensko mnenje
Tožnik v pritožbi pravilno opozarja, da prihaja sodišče prve stopnje v nasprotje pri obrazložitvi razlogov o odločilnih dejstvih, saj na eni strani v sodbi navaja, da ni dokazano, da bi pri očitanih kršitvah prišlo do spolne konotacije, na drugi strani pa sodišče pavšalno, brez podrobnejše utemeljitve, zaključi, da takšna ravnanja, kot se očitajo tožniku, predstavljajo hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti tožnika kot vzgojitelja. Pri tem sodišče ne pojasni, katere kršitve pogodbenih ali drugih delovnih obveznosti je tožena stranka tekom postopka tožniku dokazala, oziroma zakaj takšne kršitve po mnenju sodišča predstavljajo hujše kršitve delovnih obveznosti. Sklicevanje sodišča, da je z očitanimi ravnanji tožnik storil kršitev po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, oziroma da je tak razlog za odpoved tožena stranka dokazala, saj naj bi tožnik kršil 33. člen ZDR-1 in 37. člen ZDR-1 ter 2. člen ZVrt, ne more nadomestiti ustrezne obrazložitve dokazne ocene sodišča oziroma presoje, katera dejstva se po oceni sodišča, štejejo za dokazana, zaradi česar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju.
Sodišče prve stopnje je nepravilno zaključilo, da pri presoji odpovedi in v njej navedenih ravnanj ni bistveno, kakšne so naloge oziroma delovne zadolžitve in pristojnosti vzgojitelja, zaradi česar sodišče tudi ni dopustilo strankam, da postavljajo pričam vprašanja v zvezi s tem. Glede na to, da se tožniku v odpovedi očitajo konkretne kršitve, mora sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej ugotavljati, kakšne so bile delovne zadolžitve oziroma naloge delavca, saj se le tako lahko preizkusi, ali gre za kršitev delovnih obveznosti ali ne. S tem, ko sodišče strankam ni dopustilo postavitve vprašanj ali podajanje odgovorov v zvezi s siceršnjim delom tožnika, je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti postopka
ZFPPIPP člen 387, 387/1, 500. ZPPSL člen 4, 4/1, 171, 171/2.
izbris samostojnega podjetnika - začetek stečajnega postopka po ZPPSL - odgovornost fizične osebe za prevzete neposlovne obveznosti - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka
Z izbrisom samostojnega podjetnika ne nastopi stanje, ko ni več dolžnika v izvršilnem naslovu, saj fizična oseba še vedno obstaja in je stranka v postopku.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - dokazno breme
Tožena stranka je dokazala, da je tožnica zlorabila svoj položaj in uporabila taksi prevoze v spornem obdobju v zasebni namen. Po stališču revizijskega sodišča kršitev obstaja, tudi če je tožena stranka tožnici v odpovedi očitala, da je vse taksi prevoze, ki jih je naročila, uporabila v zasebne namene in se je v postopku izkazalo, da so nekateri prevozi vendarle bili službeni. Tožnica je s prekoračitvijo omejitve uporabe službenega telefona huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Pri tem je ravnala neskrbno, zato ji je tožena stranka upravičeno očitala hudo malomarnost. Zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Materialnopravno podlago za vračilo neupravičeno prejetega otroškega dodatka predstavlja drugi odstavek 103. člena ZSDP (po katerem Center zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev po tem zakonu). Ta znesek je toženka dolžna vrniti po določbi tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla, to dolžan vrniti. V sporni zadevi je odpadla pravna podlaga za izplačana sredstva, zato je izpolnjen dejanski stan za vrnitev preveč izplačanega zneska.
Tožena stranka ter tedaj (edina) reprezentativna sindikata so sklenili pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta. Tožena stranka se je zavezala financirati pokojninski načrt in za vsakega vključenega delavca, zaposlenega za nedoločen čas, plačevati določen procent mesečne bruto plače. Nato je tožena stranka vsem trem reprezentativnim sindikatom poslala predlog aneksa II k navedeni pogodbi, po katerem naj bi tožena stranka (delodajalec) od določenega dne dalje prenehala s plačevanjem premij zaradi ekonomskih oz. finančnih težav. Dva reprezentativna sindikata sta aneks št. II podpisala, en sindikat pa ne. Podpisal ga je šele naknadno. Tožena stranka je z določenim mesecem prenehala s plačevanjem premij za vse zaposlene, tudi za tožnika. Zato tožnik v tem sporu vtožuje, da mu je tožena stranka za sporno obdobje dolžna plačati premije iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Niti 11. členu ZKolP niti v drugih določbah tega zakona za primere, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ni določen poseben kvorum za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Za obravnavani primer to pomeni, da je bil aneks št. II, ki sta ga sklenila reprezentativna sindikata, veljavno sklenjen, vendar pa velja le za podpisnike. Ker aneksa št. II tretji od reprezentativnih sindikatov ni podpisal, to pomeni, da sta pri toženi stranki v veljavi tako prvotna pogodba kot tudi aneks št. II. Po določbi 2. odstavka 11. člena ZkolP se v primeru, če delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše. V obdobju do sklenitve aneksa s strani tretjega reprezentativnega sindikata velja pogodba (brez aneksa št. II), ker je za delavca ugodnejša, zato je tožbeni zahtevek za plačilo premij za sporno obdobje po temelju utemeljen.
zavrženje pritožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pritožnik sam pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da mu je bil sklep, zoper katerega se pritožuje, vročen 2. 12. 2013 in da je pritožbo vložil šele 23. 12. 2013. S predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem opravičuje zamudo, ni uspel. To pomeni, da se izpodbijanega sklepa zaradi zamude pri vloženi pritožbi ne da razveljaviti in vsebinsko obravnavati vložene pritožbe.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
Čeprav sodišču ob tem, da nekatere od izvedenih dokazov označi za verodostojne in za to poda ustrezne razloge, niti ni potrebno dodatno utemeljevati, zakaj (torej iz enakih razlogov, ob upoštevanju argumenta po nasprotnem) nasprotne dokaze ocenjuje za neverodostojne (tako sodba Vrhovnega sodišča I Ips 50/2000 z dne 24.10.2002), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje podalo tako utemeljitev za verodostojnost pravno relevantnih izvedenih dokazov kot tudi utemeljitev o neverodostojnosti izvedenih dokazov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da ugotovljene okoliščine ne dopuščajo spoznanja, da je mogoče pričakovati, da obtoženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Res je, da obtoženec še ni bil obsojen, da izhaja iz urejenega družinskega okolja in da je oče dveh mladoletnih otrok, ki ju je dolžan preživljati ter da je izgubil službo na policiji, vendar je sodišče prve stopnje tem okoliščinam delo preveliko težo oziroma so se te pravilno odrazile le pri določitvi višine zaporne kazni za posamezna kazniva dejanja ter pri višini enotne kazni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - individualni odpust - program razreševanja presežnih delavcev
Zaradi zmanjšanega obsega dela se je potreba po delu delavcev na delovnem mestu monter 2 zmanjšala. Tožena stranka je zmanjšala število zaposlenih na tem delovnem mestu s 24 na 21 zaposlenih delavcev in tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V primeru individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v izključni pristojnosti delodajalca, da odloči, kateremu izmed delavcev bo prenehala pogodba o zaposlitvi. Pri tem delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Tožena stranka zato niti v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila dolžna navajati razlogov za odločitev, da izmed 24 delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu monter 2, pogodbo o zaposlitvi odpove ravno tožnici.
ZDR člen 130, 130/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 5. OZ člen 191.
potni stroški - povračilo stroškov v zvezi z delom - kilometrina - pobotni ugovor - neupravičena obogatitev
Tožnik, ki je bil zaposlen pri toženi stranki kot odvetniški kandidat je v spornem obdobju opravil službena potovanja z uporabo lastnega avtomobila. Kljub temu, da mu tožena stranka potnih nalogov za ta potovanja ni izdajala, je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali zaradi potovanj.
Tožnik je moral pri svojem delu uporabljati svoj lastni avtomobil kot najracionalnejšo obliko prevoza, da se je lahko udeležil narokov in drugih procesnih dejanj. Glede na naravo tožnikovega dela je bilo najbolj racionalno prevozno sredstvo za tožnika v zvezi z njegovim delom osebni avtomobil in ne javni prevoz. Ker je tožnik na službenih poteh uporabljal lastni avtomobil, je upravičen do povrnitve stroškov kilometrine.
Tožena stranka ni dokazala sklenitve dogovora o tem, da bo vpisnino za vpis v imenik odvetniških kandidatov za tožnika zgolj založila in da bi ji tožnik moral založeni znesek povrniti. Ker si tožena stranka ni pridržala pravice, od tožnika zahtevati vrnitev izplačanega zneska, niti ni plačala tega zneska, da bi se izognila sili, zneska vpisnine, ki ga je plačala tožniku, nima pravice zahtevati nazaj (191. člen OZ).
ZPP člen 236a, 236a/6, 286b, 339, 339/1. OZ člen 59, 59/3, 130, 130/1.
zastopnik družbe - predsednik uprave - predsednik nadzornega sveta - tuja pravna oseba - notranje omejitve zastopanja - obljuba dana drugemu - sprememba zakonodaje - pogoj za sklenitev pogodbe - neizpolnitev pogoja - odstop od predpogodbe - odškodninska odgovornost - odgovornost za neizpolnitev pogoja - pisne izjave prič
Kapitalsko družbo (d.d. ali d.o.o) lahko zastopa in predstavlja zgolj uprava oz. poslovodstvo, medtem ko je vloga nadzornega sveta v teh družbah zgolj v tem, da nadzoruje vodenje poslov družbe. Predsednik uprave tožene stranke je upravičen toženo stranko zastopati samostojno, pri čemer kakršnekoli notranje omejitve zastopanja oziroma vodenja poslov v razmerju do tretjih oseb nimajo nobenega pravnega učinka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, z obrazložitvijo, da je v okviru postopka varnostne preiskave opravila razgovor s tožnikom, ki je priznal, da je v obdobju zadnjih petih let večkrat odtujil odpadne blistre zdravil. Tožnikovo priznanje ni bilo prostovoljno, temveč izsiljeno. Tožnik je očitane kršitve priznal potem, ko je bil nepričakovano in nepripravljen pozvan na razgovor, obdolžen storitve kaznivega dejanja in bil kljub temu, da je izvršitev očitanih dejanj jasno zanikal, s strani oseb, ki so zanj predstavljale avtoriteto, podvržen dalj časa trajajočemu zaslišanju in zavajajočim trditvam, da obstajajo zoper njega obremenilni materialni dokazi, grožnjam, da bo primer predan policiji in opomnjen, da ima tri otroke in da je bil ob koncu zaslišanja tako uničen, da je bil pripravljen podpisati karkoli, da bi se zaslišanje končalo in da bi lahko odšel domov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik protipravno odtujil odpadne blistre zdravil, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
prerekana terjatev – terjatev temelječa na izvršilnem naslovu – kdo mora biti napoten na pravdo
Iz rubrike “podatki skladno s 70. členom ZFPPIPP“ pri 15. zaporedni številki končnega seznama z dne 20. 12. 2014 izhaja, da upnikova terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Torej bi moral biti na pot pravde napoten stečajni dolžnik.
Izkaže se, da je predlog za izločitev dokazov, ki ga je vložil obdolženčev zagovornik 9.2.2015, preuranjen, saj še ni jasno, ali gre glede oškodovanke za situacijo iz tretjega odstavka 236. člena ZKP, ko je ne bi bilo dovoljeno zaslišati kot priče. V kolikor bo v nadaljnjem postopku ugotovljeno, da oškodovanka, kot priviligirana priča, ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, s katerimi izpodbija razloge kot ti izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe so v celoti utemeljene in imajo podlago tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 4349/2009 z dne 7.7.2011 (16. točka prej navedene sodbe).
Sodišče prve stopnje se tudi nepravilno sklicuje na 5. točko prvega odstavka 236. člena ZKP, saj se ta določba nanaša le na osebe, za katere velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju svojega poklica. Policist taka oseba ni, saj zanj ne velja tako imenovana poklicna molčečnost. Poklicna skrivnost je tisto, kar ni poznano širšemu krogu ljudi, kar oškodovanec želi ohraniti kot skrivnosti in za kar ima upravičen interes (5. točka komentarja k 236. členu Zakona o kazenskem postopku s komentarjem).