Sklep o združitvi ali razdružitvi postopka, s katerim sodišče odloči o skupnem ali ločenem obravnavanju zahtevkov, je sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave. Zoper takšne sklepe ni posebne pritožbe.
Sodišče je tisto, ki o predlogu za odlog plačila sodne takse odloča ter mu ob presoji zakonskih pogojev ugodi in plačilo sodne takse do določenega roka odloži, ali pa tak predlog zavrne. Taksni zavezanec sicer lahko predlaga odlog plačila sodne takse do določenega datuma, ne more pa si sam, brez aktivnosti sodišča, postaviti roka, do katerega namerava plačati sodno takso, sodišče pa nato brez poprejšnje aktivnosti izreči sankcijo, če se taksni zavezanec tega roka, ki ga je sam zgolj predlagal, ne drži.
postopek osebnega stečaja – stečajna masa – nejudikatna terjatev – premoženje stečajnega dolžnika – zastopanje stečajnega dolžnika – upravitelj
V stečajno maso pod pogoji iz 224. člena ZFPPIPP spadajo tudi terjatve. Pritožbeno stališče, da vanjo spadajo le, če so sodno ugotovljene („priznane“), in da zato stečajne mase z njihovim sodnim uveljavljanjem ni možno zmanjšati, je napačno. Tako imenovane nejudikatne terjatve namreč prav tako predstavljajo premoženje stečajnega dolžnika, saj imajo svojo (tržno) vrednost in je moč z njimi v poslovnem prometu pravno razpolagati. Posledično (upoštevaje 2. odstavek 224. člena ZFPPIPP) spadajo v stečajno maso. Zato z začetkom stečajnega postopka vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdah potrebnih za njihovo sodno uveljavitev po samem zakonu pridobi (oziroma ima le) upravitelj.
zahteva za sodno varstvo – dovoljenost pritožbe – pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Pritožnica z navedbami v pritožbi dejansko izraža nestrinjanje z dokazno oceno in ugotovljenimi konkretnimi dejstvi o poteku dogodkov, ki jo je v obravnavani zadevi sprejelo sodišče prve stopnje. Ugotavljanje konkretnih dejstev pa je dejansko vprašanje, ne glede na to, ali sodišče ta dejstva ugotavlja neposredno ali posredno.
ZPP člen 495. ZEKom člen 71, 71/3, 131, 131/3. OZ člen 248.
spor majhne vrednosti – omejenost pritožbenega preizkusa – predčasna prekinitev pogodbe – prenos številke – telekomunikacije – najem opreme
Operater lahko naročniku za prenos številke k drugemu operaterju zaračuna samo enkratni znesek, ki krije stroške izvedbe prenosa številke in ne sme biti tako visok, da bi odvrnil naročnika od uporabe te zmogljivosti.
ZIZ člen 76, 76/1. ZPP člen 7, 7/1, 78, 79, 80, 97, 98, 339, 339/2, 339/2-11.
pravilnost zastopanja – nepravilno zastopanje nasprotne stranke – skrbnik za poseben primer – ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti – sprememba izvršilnega naslova s sporazumom – trditveno in dokazno breme v pritožbi – sklicevanje na druge vloge v postopku
Skrbništvo za poseben primer je namenjeno varstvu koristi osebe, ki sama za določene svoje pravice ne more skrbeti, ne pa varstvu njenih sopogodbenikov. Obveščenost sopogodbenikov oseb, ki jim je postavljen skrbnik za poseben primer, na veljavnost sklenjenih pogodb s takimi osebami ne vpliva. Pomanjkljivosti pri zastopanju upnika v pravdnem in izvršilnem postopku dolžnik tudi sicer ne more uveljavljati, saj se na (eventualno) nepravilno zastopanje lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
Sporazum, iz katerega izhaja, da je bil znesek posojila nižji, kot je bil dosojen z izvrišilnim naslovom, slednjega ne spreminja. Da bi bilo mogoče ravnati po 1. odstavku 76. člena ZIZ, bi moral biti izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma bi moralo biti razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, to pa bi moralo biti izrecno in nedvoumno navedeno v sporazumu.
Pritožbene razloge in vse argumente mora stranka navesti v sami pritožbi, pri odločanju o pritožbi višje sodišče tako ne more upoštevati trditev iz drugih vlog v postopku.
V primeru, da posamično izplačilo s strani pravne osebe ne bo presegalo 420,00 EUR, izplačevalec dohodka ni dolžan nakazati na transakcijski račun pravne ali fizične osebe, zato pravna oseba zgolj zaradi dejstva, da ima blokiran TRR ne more biti delno oproščena plačila sodne takse.
načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - notarski zapis - trditvena podlaga - obračun dolga
Navedena trditvena podlaga sodišču prve stopnje omogoča preizkus skladnosti izvršilnega naslova, v okviru katerega bi moralo presoditi, ali upnikova terjatev v postopku prisilne izvršbe po posameznih kreditnih obveznostih izhaja iz izvršilnega naslova, medtem ko bi bila presoja utemeljenosti posamezne obveznosti po višini dopustna šele, če bi dolžnika v obrazloženem ugovoru tej ugovarjala in bi zato postala sporna.
ZIZ člen 16, 196, 197, 197/1, 197/1-2. ZDavP-2 člen 3, 3/2, 96. ZDPN-2 člen 14, 14/3.
izterjava nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – davek od premoženja stavb – zamudne obresti – prednostna terjatev – specialne določbe
Po gramatikalni razlagi 197. člena ZIZ je med prednostne terjatve šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Zakonite zamudne obresti od teh pa ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega izrecno 197. člen ZIZ kot lex specialis, ne določa.
Pritožnik je v uvodu sklepa navedel, da gre za odločitev o ugovoru V.D. zoper plačilni nalog št. 6 z dne 30.08.2012, izrek sklepa pa se nanaša na ugovor pravne osebe B. d.o.o. Nerazumljivost izreka izpodbijanega sklepa je zato podana prav v tem, da prekrškovni organ s sklepom ni odločil o ugovoru fizične osebe, ki jo v uvodu navaja, napake, če bi šlo za napako pa tudi ni odpravil v smislu določbe 46. člena ZP-1.
ustavitev postopka - odločanje o ugovoru po pravnomočnem zaključku postopka - sodni penali
Najkasneje v pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, v katerem je sodišče kot podlago za odločitev štelo umik predloga za izvršbo, bi moral dolžnik uveljavljati, da ustavitev izvršilnega postopka zaradi vloženega ugovora dolžnika, glede katerega le-ta še vedno izkazuje pravni interes, ni dopustna. Ker pa se je dolžnik konkludentno strinjal z ustavitvijo izvršilnega postopka (s tem, ko je pritožbeno ni izpodbijal), po pravnomočni ustavitvi in s tem koncu postopka ne more več pričakovati (meritorne) odločitve o svojem ugovoru.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3, 89/3.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi
Sodišče prve stopnje je meritorno odločilo o zahtevku za odpravo pisnega opozorila, čeprav zoper ta akt delodajalca ni posebnega sodnega varstva. Zato je storilo absolutno bistveno kršitev iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ko je v trgovini potekala inventura, tožnica ni imela službenih oblačil, kar je v nasprotju z opisom delovnega mesta prodajalec in z ustaljenim načinom dela (smernicami podjetja). Tožnica je bila v spornem času v skladišču, čeprav je bila zadolžena za delo na blagajni. Kot blagajničarka v skladišče ne bi smela vstopati, pač pa le do vrat, tako da bi imela vpogled na dogajanje v trgovini. Določenega dne, ko je tožnica delala kot blagajničarka, na blagajni ni bilo nikogar. V tem času se je tožnica zadrževala v skladišču s sodelavko, zato bi lahko stranke zapustile trgovino brez plačila nakupa. Ugotovljene kršitve zadoščajo za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik ves čas delovnega razmerja pri različnih delodajalcih v spornem času od leta 1995 dalje opravljal delo pralca vozil in po potrebi tudi druga opravila, da je delo ves čas opravljal v isti poslovni hiši na istem naslovu, da je (enako kot tudi drugi zaposleni) opravljal tudi delo pri gospodarskih družbah, pri katerih (še) ni bil zaposlen ter da formalna sprememba delodajalca in sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi na tožnikovo delo (in tudi ne na delo drugih zaposlenih) praktično ni vplivala, so podane okoliščine, ki kažejo na obstoj dejanske delovnopravne kontinuitete tožnikovega delovnega razmerja. Zato je tožnik upravičen do višje odpravnine, kot je tista, ki mu je bila s strani tožene stranke izplačane za dve leti (formalne) delovne dobe, saj je za ugotovitev dolžine delovne dobe in posledično izračun višine odpravnine potrebno šteti delovnopravno kontinuiteto.
ZDR člen 6, 6/1, 6/6, 6/7, 204, 204/5.OZ člen 352, 352/1.
neizbran kandidat - postopek izbire - diskriminacija - odškodnina - odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - zastaranje - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil s sklepom obveščen o neizbiri. Tožbo je vložil po izteku 30-dnevnega roka od prejema tega sklepa, zato je zamudil rok za vložitev tožbe, ki ga določa peti odstavek 204. člena ZDR. Ni bistveno, ali je škoda nastala kasneje (v tožnikovem primeru takrat, ko je prejemal nižjo plačo na drugem delovnem mestu oziroma je bil brezposeln), saj ZDR v sedmem odstavku 6. člena predvideva odškodnino, ki jo sodišče odmeri po tožbi, vloženi v roku iz petega odstavka 204. člena ZDR, ko bodoča škoda po naravi stvari še ni nastala. Odškodnina po 6. členu ZDR ne predstavlja odškodnine po splošnih načelih civilnega prava, temveč „sui generis“ odškodnino, pri določitvi katere sodišče lahko upošteva tudi škodo, ki jo bo v prihodnosti utrpel neizbrani diskriminirani kandidat. Zato kasneje, po poteku roka iz petega odstavka 204. člena ZDR, te odškodnine neizbrani kandidat ne more več uspešno uveljavljati in dokazovati, da je bil pri izbiri diskriminiran. Zato je tožnikov odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnjen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081437
ZASP člen 80, 80/1. OZ člen 12. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1.
sorodne pravice – nadomestilo za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov – tarifa – skupni sporazum – pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo del iz repertoarja kolektivne organizacije – obličnost – in dubio pro auctore – nedovoljene pritožbene novote – trditveno breme – siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev
Pogodba je oblični pravni akt, ki ne vsebuje spornih in nejasnih določb glede roka dostave podatkov, zato interpretativno načelo „in dubio pro auctore“ ni uporabljivo.
ZSPJS člen 7, 16, 16/6, 19, 19/1. ZJU člen 147, 147/7, 152b, 156, 156/1.
plačilo razlike plače - javni zavod - premestitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Drugi stavek 19/1 člena ZSPJS določa, da se v primeru, če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu, uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, temu javnemu uslužbencu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred. Ta določba je pravna podlaga za uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred le v primeru, ko je prehod na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu z uvrstitvijo v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo, posledica premestitve, ne pa tudi posledica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo javni uslužbenec sprejme. Tožnica zato ni upravičena do uvrstitve v 50. plačni razred že iz razloga, ker na novo delovno mesto ni prišla s premestitvijo, temveč s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi (ki je bila ponujena v podpis ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi ukinitve njenega prejšnjega delovnega mesta).
zavrženje pritožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pritožnik sam pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da mu je bil sklep, zoper katerega se pritožuje, vročen 2. 12. 2013 in da je pritožbo vložil šele 23. 12. 2013. S predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem opravičuje zamudo, ni uspel. To pomeni, da se izpodbijanega sklepa zaradi zamude pri vloženi pritožbi ne da razveljaviti in vsebinsko obravnavati vložene pritožbe.
Tožena stranka ter tedaj (edina) reprezentativna sindikata so sklenili pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta. Tožena stranka se je zavezala financirati pokojninski načrt in za vsakega vključenega delavca, zaposlenega za nedoločen čas, plačevati določen procent mesečne bruto plače. Nato je tožena stranka vsem trem reprezentativnim sindikatom poslala predlog aneksa II k navedeni pogodbi, po katerem naj bi tožena stranka (delodajalec) od določenega dne dalje prenehala s plačevanjem premij zaradi ekonomskih oz. finančnih težav. Dva reprezentativna sindikata sta aneks št. II podpisala, en sindikat pa ne. Podpisal ga je šele naknadno. Tožena stranka je z določenim mesecem prenehala s plačevanjem premij za vse zaposlene, tudi za tožnika. Zato tožnik v tem sporu vtožuje, da mu je tožena stranka za sporno obdobje dolžna plačati premije iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Niti 11. členu ZKolP niti v drugih določbah tega zakona za primere, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ni določen poseben kvorum za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Za obravnavani primer to pomeni, da je bil aneks št. II, ki sta ga sklenila reprezentativna sindikata, veljavno sklenjen, vendar pa velja le za podpisnike. Ker aneksa št. II tretji od reprezentativnih sindikatov ni podpisal, to pomeni, da sta pri toženi stranki v veljavi tako prvotna pogodba kot tudi aneks št. II. Po določbi 2. odstavka 11. člena ZkolP se v primeru, če delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše. V obdobju do sklenitve aneksa s strani tretjega reprezentativnega sindikata velja pogodba (brez aneksa št. II), ker je za delavca ugodnejša, zato je tožbeni zahtevek za plačilo premij za sporno obdobje po temelju utemeljen.
ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku
Ugovor ničnosti izvršilnega naslova je lahko predmet ugovorne obravnave šele, ko stranka razpolaga z listino, iz katere izhaja ničnost izvršilnega naslova, le-to pa mora dolžnik izposlovati v pravdnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - individualni odpust - program razreševanja presežnih delavcev
Zaradi zmanjšanega obsega dela se je potreba po delu delavcev na delovnem mestu monter 2 zmanjšala. Tožena stranka je zmanjšala število zaposlenih na tem delovnem mestu s 24 na 21 zaposlenih delavcev in tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V primeru individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v izključni pristojnosti delodajalca, da odloči, kateremu izmed delavcev bo prenehala pogodba o zaposlitvi. Pri tem delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Tožena stranka zato niti v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila dolžna navajati razlogov za odločitev, da izmed 24 delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu monter 2, pogodbo o zaposlitvi odpove ravno tožnici.