ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082992
OZ člen 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – udarec v glavo – pretres možganov – premoženjska škoda – pravica do izjave o dokazu – pravočasnost dokaza
Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo predlagal izvedbo dokaza z vpogledom v potrdilo delodajalca o izgubi nagrade tožnika za stalnost pri delu. Potrdilo delodajalca z dne 18. 12. 2014 je nato priložil z vlogo 10. 3. 2014, torej pravočasno, saj je bil dokaz predlagan na prvem naroku, a tožnik takrat z njim še še ni razpolagal. Sodišče tega potrdila (skupaj z vlogo tožnika z dne 10. 3. 2014) ni vročilo toženi stranki. Iz dokaznega sklepa na naroku 28. 1. 2014 ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje vpogledalo v predlagani dokaz niti ni tega storilo na naroku 25. 11. 2014. Sodišče je s takim postopanjem toženi stranki odvzelo možnost, da se izjavi o predmetnem dokazu.
vsebina izvršilnega naslova – sodna poravnava – načelo stroge formalne legalitete – zapis sodne poravnave – odlog izvršbe na predlog dolžnika – nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode – pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V sodni poravnavi ni govora o kakršnihkoli odbitkih ali o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, tako da je njena vsebina dovolj jasna in kljub sedanji spornosti, ali je bil znesek 160.000,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo avtorskega dela s strani posamezne stranke mišljen v bruto ali neto znesku, ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja sodna poravnava tako, kot je zapisana.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083025
SPZ člen 271. ZPPDUP člen 22. ZPP člen 332, 337, 337/1, 375.
grobnica – lastninska pravica na grobnici – superficies solo cedit – več uporabnikov iste nepremičnine – stavbna pravica na grobnici – najemna pogodba – najem grobnice – nedovoljene pritožbene novote
Sedaj veljavna ureditev, drugače kot prejšnja družbenolastninska ureditev, sledi načelu civilnega prava, „superficies solo cedit“, kar pomeni, da je lastnik zemljišča tudi lastnik objekta na zemljišču, objekt sam torej ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča. Zaradi spremembe ureditve SPZ vsebuje tudi prehodne določbe, ko je v primeru, ko lastnik zgradbe na zemljišču ni bil isti kot lastnik zemljišča, zgradba z dnem uveljavitve SPZ postala sestavina nepremičnine, lastnik zgradbe pa je pridobil na nepremičnini stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji zgradba.
V 271. členu SPZ gre le za primere, ko je imela pred uveljavitvijo ZLNDL ena organizacija združenega dela pravico uporabe na zemljišču, druga organizacija združenega dela pa pravico uporabe zgradbe na tem zemljišču in je v skladu z ZLNDL imetnik pravice uporabe na družbenem zemljišču postal lastnik tega zemljišča, organizacija združenega dela, ki je bila imetnik pravice uporabe na zgradbi, pa je postala lastnik zgradbe. Grobnica pa je v skladu z ZPPDUP ena izmed zvrsti grobov, torej glede na omejen domet 271. člena SPZ ne gre za zgradbo, ki bi lahko postala predmet stavbne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083023
ZVKSES člen 23, 24.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – skrite napake – odgovornost prodajalca za skrite napake – jamčevalni rok – obvestilo o napakah
Prehladna tla v zimskih vrtovih in prekomerna vlaga v stanovanju predstavljata skriti stvarni napaki, za katere odgovarja toženec kot prodajalec stanovanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka (tožničin novi delodajalec) ohranila svojo identiteto, da je nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožničin delodajalec, da je tožena stranka prevzela bistveni del zaposlenih in vse stranke tožničinega prejšnjega delodajalca ter da se je proizvodnja nadaljevala brez prekinitve v istih poslovnih prostorih in z istimi osnovnimi sredstvi. Zato je pravilno zaključilo, da je potrebno pri tožničini delovni dobi in pri določitvi odpovednega roka upoštevati celotno delovno dobo tožnice pri prejšnjem delodajalcu in pri toženi stranki, ki je skupaj znašala 14 let. Ob upoštevanju 94. člena ZDR-1 zato tožnici pripada odpovedni rok v trajanju 54 dni.
motenje posesti – motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe – prekluzivni rok – dejansko stanje – dokazovanje – obnova postopka glede odločitve o odmeri stroškov
Toženi stranki je uspelo vzbuditi resen dvom, ali so bila drevesa posajena znotraj enoletnega roka. Tožnik bi tehtnico na svojo stran lahko prevesil z izvedencem ustrezne stroke, ki je strokovno usposobljen z oceno, kako dolgo so drevesa posajena. Zaradi neplačila predujma za delo sodnega izvedenca se je temu dokazu odrekel, zato mora nositi posledice, ki jih prinaša dejstvo, da mu ni uspelo s stopnjo prepričanja dokazati, da je tožbo vložil znotraj enoletnega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082990
OZ člen 119, 243, 243/4. ZPP člen 215.
pogodba o leasingu – skrbnost ravnanja – prodaja vozila – tržna cena – dokazni standard – objektivno dokazno breme – dolžnost zmanjševanja škode
Ker v procesnem gradivu ni zanesljive podlage za sklep, da je tožnica avtomobil prodala nerazumno pod tržno ceno, ji tudi ni mogoče očitati, da je pri reševanju razdrtega pogodbenega razmerja (do katerega ni prišlo iz razlogov na njeni strani), ravnala v nasprotju z zahtevo za zmanjševanje škode.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – zemljiškoknjižno dovolilo
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila mora biti usklajena s predmetom zavezovalnega pravnega posla. Predmet dovolila mora biti identičen v obeh pravnih poslih.
ZPP člen 112, 112/1, 112/4. Sodni red člen 212, 214.
pravočasnost vloge, vezane na rok – oddaja vloge neposredno na sodišču – uradne ure sodišča – sodni nabiralnik
V skladu s 1. odstavkom 112. člena ZPP velja, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je pristojnemu sodišču izročena, preden se izteče rok. Če se vloga oddaja neposredno pri sodišču, je treba to storiti v času (oziroma do konca) uradnih ur. Izven delovnega časa pa se lahko odda le v standardizirani ovojnici v sodne nabiralnike, ki so nameščeni pri sodišču (glej 214. člen Sodnega reda v zvezi s 4. odstavkom 112. člena ZPP).
Pravno-veljavno vročitev vloge (pisanja) sodišču v civilnem postopku (če ne gre za uporabo sodnega nabiralnika) je moč opraviti le z njeno oddajo vložišču sodišča (glej 212. oziroma 214. člen Sodnega reda). Za izročitev (vročitev) vloge v civilnem postopku varnostniku ni podlage ne v ZPP in ne v Sodnem redu, ki sta v tem oziru edino relevantna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004141
ZKP člen 358. KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3.
ogrožanje varnosti pri delu - delovna nesreča- gradbeni oder - način sestopanja z gradbenega odra - predmet obtožbe
Sodišče prve stopnje ob siceršnjih zaključkih, da je bil obdolženec glavni izvajalec del in tako tudi oseba odgovorna za varnost in zdravje pri delu na gradbišču ter ob vseh nepravilnostih ugotovljenih na gradbišču, ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe. Ko je presodilo, da obdolžencu ni moč dokazati očitanega kaznivega dejanja s tem, ko ni podane vzročne zveze med njegovim ravnanjem oziroma opustitvami in nastalo prepovedano posledico, torej da mu dejanje po pravni opredelitvi iz obtožbe ni dokazano, bi moralo tudi presojati, ali iz opisa kaznivega dejanja in dejanskih ugotovitev izhajajo zakonski znaki za blažjo pravno opredelitev obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
sprememba imena mladoletne osebe - soglasje mladoletnika
Mladoletni Nino je v času odločanja sodišča prve stopnje že dopolnil 14 let, zato sprememba njegovega imena brez njegovega soglasja ali ugotovitve sodišča, da ni sposoben izraziti svoje volje, ni dopustna (12. člen Zakona o osebnem imenu - v nadaljevanju ZOI).
Zapuščinski postopek je bil izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij premoženjske narave vseh njih, po smrti njihove matere. Zato je bila tudi objava oklica in postavitev začasne zastopnice enemu od dedičev (ki je bil neznanega bivališča), dokler ta ni sam oziroma preko svojega pooblaščenca vstopil v postopek, v interesu vseh dedičev. Ker so zapuščino podedovali po enakih delih, vsak do 1/3, ni razloga, da tudi skupnih stroškov ne bi nosili v tem razmerju.
Stranka lahko zahteva povrnitev stroškov, ki jih povzroči druga stranka z očitno nepoštenim ravnanjem, vendar mora v primerih, ko želi doseči njihovo povrnitev, to tudi v zapuščinskem postopku izrecno zahtevati.
Pritožniki s pritožbo nasprotujejo dednemu dogovoru sklenjenemu na zadnjem naroku. Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, s katero so se dediči dogovorili o deležih, ki jih dedujejo na stvareh, ki sodijo v zapuščino in o poravnavi stroškov, ki jih je priglasila dedinja E.V. ter o njenem plačilu ostalim dedičem iz naslova nezakonito dvignjenega denarja zapustnice. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva - tožba na razveljavitev sodne poravnave in je ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
sprememba obtožnega akta - zavrženje subsidiarnega obtožnega akta - zloraba pravic oškodovanca kot tožilca
Pravica oškodovanke kot tožilke, ko je po pooblaščencu spremenila obtožni akt, ni v nasprotju z ustavnimi jamstvi na katere se sklicuje pritožnik, če tožilec te svoje pravice ne zlorabi in če je dopuščeno, da tudi obdolženka lahko, glede na spremenjene okoliščine, še vedno varuje svoje pravice v načeloma enakem pravnem položaju, kakor če do spremembe obtožnega akta ne bi prišlo. Slednje, torej možnost varovanja svojih pravic tudi po spremembi obtožnega akta, po prepričanju sodišča druge stopnje pri obdolženki ni z ničemer okrnjena. Postopek pred okrožnim sodišče se bo vodil po določilih ZKP o rednem postopku v katerem bo imela zagotovljene vse tiste pravice, katere ji po zakonu gredo.
Ker temelji sprememba obtožnega akta na poročilu z dne 6. 2. 2009,ki se nahaja v spisu in iz katerega izhaja, da je sporno zdravilo izdala v poznih popoldanskih urah, zdravnik pa v tistem času ni bil več dosegljiv, zaradi česar bi morala biti obdolženka še toliko bolj previdna, kar kaže na višjo stopnjo krivde z njene strani - eventuelni naklep, oškodovanki kot tožilki ni mogoče očitati zlorabe pravic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004154
KZ člen 217, 217/2.
goljufija - goljufiv namen - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
Obtoženka je oškodovanca prepričala v izposojo najmanj 9.000.000,00 SIT z obljubami, da mu bo posojilo v kratkem času vrnila, ta lažna zagotovila pa podkrepila s trditvami o prodaji lastnega premoženja, čeprav obtoženka v času storitve kaznivega dejanja ni imela nobenega premoženja s katerim bi lahko dolg povrnila. O njenem goljufivem namenu pa še zlasti priča okoliščina, da z izposojo denarja ni mogla počakati niti do 29. 11. 2005, ko bi se na oškodovančevem bančnem računu sprostila vezana sredstva. Že same ugotovljene okoliščine primera, ko je obtoženka v manj kot dveh mesecih od pokojnega oškodovanca izvabila večjo vsoto denarja ter brez njegove vednosti in proti njegovi volji prodala del njegovih nepremičnin, med drugim tudi hišo v kateri je prebival, nasprotujejo zatrjevanjem pritožnice o obtoženkinih “čistih namenih” oziroma, da je šla k oškodovancu le čistit in mu nudit pomoč.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 10.
izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - obračun in plačilo stroškov
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom loči med plačilom za delo izvršitelja in povračilom stroškov izvršitelja v zvezi z opravljenim delom (1. člen), pri čemer izvršiteljeve stroške natančno opredeljuje v 10. členu. V 7. alineji Tar. št. 16 Tarife Pravilnika pa določa plačilo v stalnem znesku v vrednosti 20 točk za „obračun stroškov“, torej se ta postavka prizna, kadar izvršitelj obračuna stroške, opredeljene v 10. členu Pravilnika.
Sklep o združitvi ali razdružitvi postopka, s katerim sodišče odloči o skupnem ali ločenem obravnavanju zahtevkov, je sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave. Zoper takšne sklepe ni posebne pritožbe.
umik pritožbe – domneva umika pritožbe – nezakonit poziv sodišča
ZPP ne predpisuje domneve umika pritožbe, če pritožnik ne odgovori na poziv sodišča, ali še vztraja pri pritožbi. Tudi za takšen poziv namreč ni nobene pravne podlage.