Drveči nakladalni voziček, naložen s 400 kg tovora, po oceni pritožbenega sodišča predstavlja nevarno stvar, saj razvoj velike hitrosti v kombinaciji z njegovo težo pomeni povečano nevarnost za nastanek škode. Vendar pa konkretni voziček ne bo predstavljal nevarne stvari v primerih majhnega naklona vozne površine, ki že po izkustvenih pravilih izključuje možnost razvoja velike hitrosti in posledično tudi nevarnosti za ljudi. V konkretnem primeru torej predstavlja ključno pravno relevantno dejstvo za presojo nevarnosti s tovorom naloženega nakladalnega vozička ugotavljanje naklona površine, po kateri se je voziček pomikal proti oškodovancu.
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno le v primeru, če bi prvostopenjsko sodišče v sklepu, s katerim je odločalo o ugovoru toženca, odločitev oprlo na trditve ali dokaze tožnice iz odgovora na ugovor, pri tem pa prej ne bi dalo tožencu možnosti, da se o tem izjavi. V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje odločitve v ničemer ni oprlo na trditve tožnice v odgovoru na ugovor, niti na tam predlagane dokaze, pač pa le na tiste v predlogu, zato očitek kršitve načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Prvo sodišče je pravilno napotilo V. P. na pravdo tudi zoper S. S. P. (ne glede na to, da slednji priznava trditve V. P. o odplačnosti posla z zapustnico). V sporu o tem, da naj bi darilna pogodba predstavljala odplačen posel, morajo biti zajete vse pogodbene stranke oziroma njihovi dediči. Gre za enotne in nujne sospornike, saj odločitev o sporu vpliva na ugotovitev obsega zapuščine oziroma njene vrednosti, ki je podlaga za izračun nujnega deleža.
Sodišče prve stopnje je v sporu pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da mora tožena stranka za del zahtevanega obdobja plačati tožnikoma prevozne stroške v višini razlike med že prejetim 60 % nadomestilom stroškov prevoza na delo in z dela z javnim prevozom in pripadajočo kilometrino, vse skladno z določbami in tarifo iz PKP oziroma KP dejavnosti. V tej zvezi je pravilno razlogovalo, da tožnika v priznanem obdobju v poletnem delovnem času iz utemeljenih razlogov nista mogla uporabljati avtobusnega prevoza, zaradi česar sta upravičena do povrnitve ustrezne kilometrine.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 288, 288/1. ZNP člen 37. URS člen 2.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za izrek ukrepa - vodenje več ločenih postopkov - litispendenca - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje v drugem postopku - različna mnenja izvedencev - ambulantno zdravljenje - prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici - milejši ukrep - poslovna sposobnost - postavitev začasnega skrbnika
Če sta v nepravdnih zadevah zoper isto osebo izdana dva diametralno nasprotna si sklepa, to na odločitev o pritožbi v tej pravdni zadevi neposredno ne vpliva, torej je to dejstvo za ta pritožbeni postopek irelevantno. V tem nepravdnem postopku je namreč sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo na podlagi ugotovljenih dejstev v tem postopku, v zadevi Pr 167/2015 pa na podlagi dejstev, ugotovljenih v tistem postopku. Pritožbeno sodišče nadalje sprejema za pravilne tudi razloge in zaključek sodišča prve stopnje, da v tu obravnavani zadevi v odnosu na zadevo Pr 167/2015 ne gre za litispendenco. Za litispendenco bi lahko šlo le v zadevi Pr 167/2015, saj je v prvem odstavku 288. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP smiselno določeno, da je litispendenca podana, če o istem zahtevku že teče postopek. Ta nepravdni postopek se je nedvomno pričel pred postopkom Pr 167/2015, saj se je pričel že v letu 2014, v Pr 167/2015 pa šele v letu 2015.
Izvedenec M. K. v tej zadevi ni podal dveh različnih mnenj, čeprav se zdravstveno stanje osebe ni spremenilo. Pri svojem pisnem izvedenskem mnenju z dne 14. 1. 2015 je namreč predvidel milejši ukrep ambulantnega zdravljenja, na kar je oseba pristala in če bo oseba to zdravljenje izvajala, v primeru njenega neizvajanja in če bo oseba še naprej zapravljala denar oziroma ga dajala očitnim prevarantom, pa bo predlagal sprejem na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
Zmoten je pritožbeni očitek, da oseba ne bi mogla več povzročati škode, ker ne bi bilo ovir, če bi se oseba zdravila ambulantno, da si ne bi sposojala denarja še od drugih oseb in ga pošiljala prevarantom. Na to ne vpliva niti postavljeni ji začasni skrbnik, ker tretji, ki bi posodili ta denar, za skrbnika niti ne bi vedeli. Pogoj za izrek ukrepa po izpodbijanem sklepu ni le škoda, ki jo oseba povzroča drugim, ampak tudi škoda, ki jo povzroča sebi.
Če je izvedenec K. podal drugačno mnenje od izvedenca v zadevi Pr 167/2015, to ne poraja dvoma v njegovo strokovnost. Izvedenec K. spremlja zdravstveno stanje osebe že od 14. 1. 2015, ko je izdelal svoje prvo pisno mnenje v tej zadevi, medtem ko je izvedenec R. prvič in edinič bil v stiku z osebo na naroku 4. 3. 2015, na katerem je tudi podal mnenje o njej. Ta okoliščina vsekakor daje večje zaupanje v mnenje izvedenca K.
Glede na zgoraj pojasnjeno je zmotna tudi pritožbena trditev o kršitvi ustavnih načel, saj je bil osebi izrečen po izvedencu K. predlagani ukrep, ne glede na ukrep iz zadeve Pr 167/2015.
odtujitev stvari med pravdo – vstop tretje osebe v pravdo – privolitev
Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, vstopi v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki. Privolitev mora biti dana izrecno v postopku. Zgolj ne nasprotovanje ne zadošča.
Sodišče prve stopnje je že na naroku zadosti pojasnilo razlog, zaradi katerega ne bo izvedlo vseh predlaganih dokazov, s tem, ko je navedlo, da jih šteje za nepotrebne in to je ponovilo tudi v izpodbijani sodbi. Tako ne drži pritožbena trditev, da zavrnitev dokazov ni bila obrazložena in ne drži, da sodišče prve stopnje ustrezne obrazložitve ni zmoglo niti v izpodbijani sodbi, saj je svoje, na naroku podane razloge, ponovilo tudi v sodbi. Kar pa je odločilno je to, da je sodišče prve stopnje tisto, ki skladno z določbo 213. člena ZPP odloči, katere po strankah predlagane dokaze bo izvedlo zaradi ugotovitve spornega dejanskega stanja, nato pa mora skrbno oceniti vse izvedene dokaze in odločiti, katera dejstva šteje za dokazan.
sprememba obtožnega akta - zavrženje subsidiarnega obtožnega akta - zloraba pravic oškodovanca kot tožilca
Pravica oškodovanke kot tožilke, ko je po pooblaščencu spremenila obtožni akt, ni v nasprotju z ustavnimi jamstvi na katere se sklicuje pritožnik, če tožilec te svoje pravice ne zlorabi in če je dopuščeno, da tudi obdolženka lahko, glede na spremenjene okoliščine, še vedno varuje svoje pravice v načeloma enakem pravnem položaju, kakor če do spremembe obtožnega akta ne bi prišlo. Slednje, torej možnost varovanja svojih pravic tudi po spremembi obtožnega akta, po prepričanju sodišča druge stopnje pri obdolženki ni z ničemer okrnjena. Postopek pred okrožnim sodišče se bo vodil po določilih ZKP o rednem postopku v katerem bo imela zagotovljene vse tiste pravice, katere ji po zakonu gredo.
Ker temelji sprememba obtožnega akta na poročilu z dne 6. 2. 2009,ki se nahaja v spisu in iz katerega izhaja, da je sporno zdravilo izdala v poznih popoldanskih urah, zdravnik pa v tistem času ni bil več dosegljiv, zaradi česar bi morala biti obdolženka še toliko bolj previdna, kar kaže na višjo stopnjo krivde z njene strani - eventuelni naklep, oškodovanki kot tožilki ni mogoče očitati zlorabe pravic.
Zapuščinski postopek je bil izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij premoženjske narave vseh njih, po smrti njihove matere. Zato je bila tudi objava oklica in postavitev začasne zastopnice enemu od dedičev (ki je bil neznanega bivališča), dokler ta ni sam oziroma preko svojega pooblaščenca vstopil v postopek, v interesu vseh dedičev. Ker so zapuščino podedovali po enakih delih, vsak do 1/3, ni razloga, da tudi skupnih stroškov ne bi nosili v tem razmerju.
Stranka lahko zahteva povrnitev stroškov, ki jih povzroči druga stranka z očitno nepoštenim ravnanjem, vendar mora v primerih, ko želi doseči njihovo povrnitev, to tudi v zapuščinskem postopku izrecno zahtevati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004154
KZ člen 217, 217/2.
goljufija - goljufiv namen - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
Obtoženka je oškodovanca prepričala v izposojo najmanj 9.000.000,00 SIT z obljubami, da mu bo posojilo v kratkem času vrnila, ta lažna zagotovila pa podkrepila s trditvami o prodaji lastnega premoženja, čeprav obtoženka v času storitve kaznivega dejanja ni imela nobenega premoženja s katerim bi lahko dolg povrnila. O njenem goljufivem namenu pa še zlasti priča okoliščina, da z izposojo denarja ni mogla počakati niti do 29. 11. 2005, ko bi se na oškodovančevem bančnem računu sprostila vezana sredstva. Že same ugotovljene okoliščine primera, ko je obtoženka v manj kot dveh mesecih od pokojnega oškodovanca izvabila večjo vsoto denarja ter brez njegove vednosti in proti njegovi volji prodala del njegovih nepremičnin, med drugim tudi hišo v kateri je prebival, nasprotujejo zatrjevanjem pritožnice o obtoženkinih “čistih namenih” oziroma, da je šla k oškodovancu le čistit in mu nudit pomoč.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004141
ZKP člen 358. KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3.
ogrožanje varnosti pri delu - delovna nesreča- gradbeni oder - način sestopanja z gradbenega odra - predmet obtožbe
Sodišče prve stopnje ob siceršnjih zaključkih, da je bil obdolženec glavni izvajalec del in tako tudi oseba odgovorna za varnost in zdravje pri delu na gradbišču ter ob vseh nepravilnostih ugotovljenih na gradbišču, ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe. Ko je presodilo, da obdolžencu ni moč dokazati očitanega kaznivega dejanja s tem, ko ni podane vzročne zveze med njegovim ravnanjem oziroma opustitvami in nastalo prepovedano posledico, torej da mu dejanje po pravni opredelitvi iz obtožbe ni dokazano, bi moralo tudi presojati, ali iz opisa kaznivega dejanja in dejanskih ugotovitev izhajajo zakonski znaki za blažjo pravno opredelitev obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
sprememba imena mladoletne osebe - soglasje mladoletnika
Mladoletni Nino je v času odločanja sodišča prve stopnje že dopolnil 14 let, zato sprememba njegovega imena brez njegovega soglasja ali ugotovitve sodišča, da ni sposoben izraziti svoje volje, ni dopustna (12. člen Zakona o osebnem imenu - v nadaljevanju ZOI).
Pritožniki s pritožbo nasprotujejo dednemu dogovoru sklenjenemu na zadnjem naroku. Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, s katero so se dediči dogovorili o deležih, ki jih dedujejo na stvareh, ki sodijo v zapuščino in o poravnavi stroškov, ki jih je priglasila dedinja E.V. ter o njenem plačilu ostalim dedičem iz naslova nezakonito dvignjenega denarja zapustnice. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva - tožba na razveljavitev sodne poravnave in je ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
ZPP člen 112, 112/1, 112/4. Sodni red člen 212, 214.
pravočasnost vloge, vezane na rok – oddaja vloge neposredno na sodišču – uradne ure sodišča – sodni nabiralnik
V skladu s 1. odstavkom 112. člena ZPP velja, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je pristojnemu sodišču izročena, preden se izteče rok. Če se vloga oddaja neposredno pri sodišču, je treba to storiti v času (oziroma do konca) uradnih ur. Izven delovnega časa pa se lahko odda le v standardizirani ovojnici v sodne nabiralnike, ki so nameščeni pri sodišču (glej 214. člen Sodnega reda v zvezi s 4. odstavkom 112. člena ZPP).
Pravno-veljavno vročitev vloge (pisanja) sodišču v civilnem postopku (če ne gre za uporabo sodnega nabiralnika) je moč opraviti le z njeno oddajo vložišču sodišča (glej 212. oziroma 214. člen Sodnega reda). Za izročitev (vročitev) vloge v civilnem postopku varnostniku ni podlage ne v ZPP in ne v Sodnem redu, ki sta v tem oziru edino relevantna.
Sodišče je tisto, ki o predlogu za odlog plačila sodne takse odloča ter mu ob presoji zakonskih pogojev ugodi in plačilo sodne takse do določenega roka odloži, ali pa tak predlog zavrne. Taksni zavezanec sicer lahko predlaga odlog plačila sodne takse do določenega datuma, ne more pa si sam, brez aktivnosti sodišča, postaviti roka, do katerega namerava plačati sodno takso, sodišče pa nato brez poprejšnje aktivnosti izreči sankcijo, če se taksni zavezanec tega roka, ki ga je sam zgolj predlagal, ne drži.
umik pritožbe – domneva umika pritožbe – nezakonit poziv sodišča
ZPP ne predpisuje domneve umika pritožbe, če pritožnik ne odgovori na poziv sodišča, ali še vztraja pri pritožbi. Tudi za takšen poziv namreč ni nobene pravne podlage.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 10.
izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - obračun in plačilo stroškov
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom loči med plačilom za delo izvršitelja in povračilom stroškov izvršitelja v zvezi z opravljenim delom (1. člen), pri čemer izvršiteljeve stroške natančno opredeljuje v 10. členu. V 7. alineji Tar. št. 16 Tarife Pravilnika pa določa plačilo v stalnem znesku v vrednosti 20 točk za „obračun stroškov“, torej se ta postavka prizna, kadar izvršitelj obračuna stroške, opredeljene v 10. členu Pravilnika.