IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0053470
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 141a, 149, 224.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – vročitev naloga za plačilo sodne takse – vročitev pooblaščencu – vročitev po elektronski poti – elektronski predal – tehnične težave – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi
Dolžnik v pritožbi navaja, da je podpisal prevzemnico, da pa ni mogel odpreti priponke, kar utemeljuje s težavami v zvezi z elektronskim predalom in sprejemanjem pošiljk že v preteklosti. S pavšalnimi trditvami o težavah v zvezi s prejemom pošiljke dne 13. 11. 2014, za kar niti ni predlagal nobenega dokaza (s priloženimi poizvedbami dokazuje ukrepanje v drugi zadevi v mesecu marcu 2014), dolžnik ne more izpodbiti domneve o vročitvi plačilnega naloga. Od pooblaščenca (ki je odvetnik) se namreč utemeljeno pričakuje, da bo ob ugotovitvi, da priponke ne more odpreti, o tem nemudoma obvestil sodišče, še posebej glede na to, da je na vročilnici navedeno, katero sodno pisanje se vroča, in da so mu poznane posledice neplačila sodne takse za ugovor.
Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. O terjatvi tožene stranke, ki je bila predmet tega pravdnega postopka, je bilo že pravnomočno odločeno v postopku prisilne poravnave. Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco. Nanjo je treba paziti ves čas postopka. Od trenutka pravnomočnosti naprej je treba zavreči tožbo, o kateri še ni pravnomočno odločeno, čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – zemljiškoknjižno dovolilo
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila mora biti usklajena s predmetom zavezovalnega pravnega posla. Predmet dovolila mora biti identičen v obeh pravnih poslih.
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
izvrševanje roditeljske pravice – stroški postopka
Če starša ne živita skupaj in nimata oba varstvo in vzgoje otroka oziroma otrok živi samo pri enem od staršev, izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, razen če ne gre za vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. V slednjem primeru o takšnih vprašanjih sporazumno soodločata.
Vprašanje, kje je naslov strankinega dejanskega prebivališča, je procesno dejstvo. Tega procesnega dejstva sodišče načeloma ne ugotavlja v kakšnem posebnem spoznavnem procesu, marveč tožniku sodna pisanja vroča na naslov, ki ga je tožnik navedel v svojem prvem (otvoritvenem) sodnovarstvenem predlagalnem aktu, tožencu pa na naslov, ki ga je v tej isti vlogi navedel tožnik. Odtlej dalje je obveznost strank, da sodišču nedvoumno sporočijo spremembo naslova.
Sodišče prve stopnje je že na naroku zadosti pojasnilo razlog, zaradi katerega ne bo izvedlo vseh predlaganih dokazov, s tem, ko je navedlo, da jih šteje za nepotrebne in to je ponovilo tudi v izpodbijani sodbi. Tako ne drži pritožbena trditev, da zavrnitev dokazov ni bila obrazložena in ne drži, da sodišče prve stopnje ustrezne obrazložitve ni zmoglo niti v izpodbijani sodbi, saj je svoje, na naroku podane razloge, ponovilo tudi v sodbi. Kar pa je odločilno je to, da je sodišče prve stopnje tisto, ki skladno z določbo 213. člena ZPP odloči, katere po strankah predlagane dokaze bo izvedlo zaradi ugotovitve spornega dejanskega stanja, nato pa mora skrbno oceniti vse izvedene dokaze in odločiti, katera dejstva šteje za dokazan.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga stranke lahko vložijo do konca postopka na prvi stopnji, vendar pa je treba pri njegovi obravnavi izhajati iz njihovih pravočasnih trditev o dejstvih.
ZD člen 211, 213, 213-1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – bolj verjetna pravica zakonca – zemljiškoknjižno stanje
Na nepremičninah, ki so predmet spora med dedičema, je vpisana lastninska pravica F. do celote, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tako izkazano (lastninsko) pravico vdove štelo za bolj verjetno od pravice dediča zapustnika, da je to premoženje skupno premoženje zakoncev.
stroškovna odločitev – odmera stroškov – obrazloženost stroškovne odločitve – delni uspeh – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha v pravdi
Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve – prisilna hospitalizacija – sklepanje škodljivih poslov – poseg v temeljne človekove pravice
Nedopustno je voditi zoper eno in isto osebo dva ločena postopka za prisilno hospitalizacijo iz istih razlogov v istem časovnem obdobju.
Če si oseba škoduje z izražanjem pravnoposlovne volje, je treba varstvo (koristi take osebe) usmeriti v veljavnost takšne izjave volje, ne pa v omejitev svobode gibanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083640
ZPP člen 14. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo – višina odškodnine – pravična denarna odškodnina – strah – identično dejansko stanje
Kazensko sodišče je toženca spoznalo za krivega za kaznivi dejanji ogrožanja varnosti, ki ju je storil zoper tožnika. Ker je toženčevo ogrožanje tožnikove varnosti z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje, kot znak kaznivega dejanja opredelilo že kazensko sodišče v svoji sodbi, je pravdno sodišče na to vezano. Tožnik je v pravdnem postopku uspel dokazati, da ga je bilo strah v takšni intenziteti in trajanju, da je upravičen do odškodnine zaradi strahu, ki ga je utrpel ob tem dogodku.
Dejstvo, da je predlagateljica v tožbi terjala tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora.
trčenje v stanovanjsko hišo – zahtevek na plačilo odškodnine – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodnina za nereparirano premoženjsko škodo – cene v času sojenja – načelo o popolni odškodnini
Vodilo pri odmeri odškodnine za škodo, ki je nastala, ko je zavarovanec tožene stranke trčil v stanovanjsko hišo tožnic in jo močno poškodoval (delno porušil), mora biti vzpostavitev prejšnjega stanja v smislu enakovrednega izvrševanja lastninske pravice, torej tudi enakovredne uporabe (in ne v smislu golega ekonomskega oziroma denarnega ekvivalenta).
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu. Čeprav v pogodbi o zaposlitvi ni določena višina tožnikove plače, je tožnik upravičen do plačila za delo najmanj v višini minimalne plače, kar je tožnik tudi uveljavljal v tem sporu.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 311, 311/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – ugovor nezapadle terjatve – odločitev izvršilnega sodišča v primeru obrazloženega ugovora
Dolžnik je v svojem ugovoru navedel pravnopomembna dejstva v zvezi z upnikovo terjatvijo, na podlagi katerih bi v pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se ta dejstva izkazala za resnična (nezapadlost terjatve ter drugačna višina terjatve), za dokazovanje teh dejstev pa je predlagal listinski dokaz, s čimer so tudi po oceni višjega sodišča izpolnjeni vsi kriteriji za obrazloženost ugovora, saj mora biti terjatev, ki naj bo prisojena, v času odločanja dospela. Če ni, tožbeni zahtevek po materialnem pravu še ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti. Glede na tako vsebino dolžnikovega ugovora pa sodišče v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more sprejeti drugačne odločitve kot je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločitev, da se bo o tem odločalo v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.
vsebina izvršilnega naslova – sodna poravnava – načelo stroge formalne legalitete – zapis sodne poravnave – odlog izvršbe na predlog dolžnika – nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode – pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V sodni poravnavi ni govora o kakršnihkoli odbitkih ali o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, tako da je njena vsebina dovolj jasna in kljub sedanji spornosti, ali je bil znesek 160.000,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo avtorskega dela s strani posamezne stranke mišljen v bruto ali neto znesku, ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja sodna poravnava tako, kot je zapisana.
ZODPol člen 67, 67/5, 88. SZ-1 člen 87. ZUS-1 člen 4. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 29, 47.
službeno stanovanje – dodelitev službenega stanovanja – sklenitev najemne pogodbe za službeno stanovanje
Dodelitev službenega stanovanja uslužbencu MNZ se presoja skladno z določbami Pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ za potrebe policije in ne po Pravilniku o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem, ki predvideva obravnavo v upravnem postopku.