ZJU člen 27, 27/1, 54, 68, 68/1, 68/1-8, 68/2, 68/3. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
ZJU v 68. členu določa primere sklenitve delovnega razmerja za določen čas (prvi odstavek). V drugih primerih sklenitve delovnega razmerja se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, pogodba o zaposlitvi ne more skleniti za določen čas (drugi odstavek). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta bili pogodbi o zaposlitvi za določen čas med tožnikom in tožencem z dne 29. 7. 2011 in z dne 27. 6. 2013 sklenjeni nezakonito, ker razlog, ki je bil naveden kot razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, ob sklenitvi ni obstajal. ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa iste posledice, kot jih predvideva ZDR-1. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 1. odstavkom 68. člena ZJU se tako šteje, da je javni uslužbenec (oziroma delavec) sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1). Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
ZJU člen 154, 154/1, 154/3, 156, 156/2. ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/6.
pogodba o zaposlitvi - javni uslužbenec - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - diskriminacija - osebna okoliščina
Glede na trditve tožnika, da mu je tožena stranka odvzela vsa pooblastila za vodenje projektov zaradi zamere županu, ker je tožnik zahteval pisna navodila v zvezi s spremembami projektov, ter da je od takrat tožena stranka tožnika tudi osamila v drugo pisarno ter mu ni dodelila nobenega dela, kar je potrdil tudi župan, kaže na to, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz drugih razlogov, ne iz poslovnih razlogov. Glede na dokazno breme bi morala tožena stranka zatrjevati in dokazati, da tožniku ni bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi osebnih okoliščin. Ker tega ni storila, je potrebno na podlagi četrtega odstavka 81. člena ZDR, ki določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov po 6. členu ZDR neveljavna, ugotoviti nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
zahteva za sodno varstvo – pooblastilo odvetnika – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev
V obravnavani zadevi je zahtevo za sodno varstvo zoper v uvodu navedeni plačilni nalog prekrškovnega organa vložil kot kršitelj T.S., z navedbo, da ga zastopa D.Š., odvetnik v K.. Da bi bilo vloženi zahtevi za sodno varstvo priloženo pooblastilo odvetnika, iz vloge ne izhaja. Glede na tako stanje zadeve bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZP-1, ki glede vlog napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), konkretno na določbo tretjega odstavka 76. člena ZKP, odvetnika, ki je takšno vlogo predložil, pozvati, da vlogo dopolni (s predložitvijo pooblastila in podpisom kršitelja v smislu določbe prvega odstavka 76. člena ZKP), in šele, če tega v danem roku ne bi storil, takšno vlogo zavreči.
sodni rok - podaljšanje sodnega roka - opravičeni razlogi
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena ZPP sodni rok podaljša, vendar le iz opravičenih razlogov, trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na strani stranke, ki prosi za podaljšanje roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082997
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3, 441, 441/1. ZST-1 člen 8. ZIZ člen 62, 62/2.
ustavitev postopka – umik tožbe – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – tožba – umik tožbe – soglasje tožene stranke
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, se za tožbo šteje predlog za izvršbo in za odgovor na tožbo ugovor zoper sklep o izvršbi.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožnik, ki je prejel odpravnino kot ob upokojitvi, moral pa bi namesto te odpravnine prejeti odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je upravičen do razlike do višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne vpliva dejstvo, da je tožnik podpisal izjavo, da soglaša z določitvijo odpravnine v višini, ki ustreza odpravnini, ki delavcu pripada ob odhodu v pokoj in da se izrecno odpoveduje pravici do uveljavljanja kakršnekoli višje odpravnine in sicer zlasti tiste, ki bi mu pripadala skladno z določilom 109. člena ZDR. Zakon takšnega znižanja odpravnine ne predvideva, zato ga sodišče ne more upoštevati pri odločanju v predmetni zadevi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013755
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 168, 168/2, 171, 965, 965/1. ZVZD člen 5, 9, 937, 37/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nevarna dejavnost - vmesna sodba - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - renta - izguba na zaslužku - vrednost spornega predmeta
Tožnik je bil v času škodnega dogodka zaposlen pri prvo toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu elektromonter. Spornega dne je opravljal delo na višini 8 do 10 m na gradbišču ter z gradbenega odra padel v globino in se poškodoval. Delo na takšni višini je, glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic, nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno dejavnostjo ukvarja (150. člen OZ). Tožnik bi se moral zavedati nevarnosti gibanja na višini ter pomena uporabe varnostnega pasu (še posebej dejstva, da se ne sme gibati takrat, ko ni privezan z varnostnim pasom) in v skladu z 9. členom in prvim odstavkom 37. člena ZVZD odgovorno osebo opozoriti, da možnosti varnega pripenjanja nima. Zaradi opustitve te dolžnosti je k nastali škodi soprispeval v deležu 10 %.
O povrnitvi bodoče škode se, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Dokaza gotovosti bodoče premoženjske škode sodna praksa ne zahteva, temveč zadošča obstoj verjetnost, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival dohodek. Sodišče prve stopnje bi zato pri odločitvi moralo upoštevati, da se tudi za tožnika, ki je po lastnih navedbah pred škodnim dogodkom pridobival zaslužek s kontinuiranimi priložnostnimi zaposlitvami, šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobival tudi po škodnem dogodku, če se v dokaznem postopku z večjo stopnjo verjetnosti ne bi izkazalo nasprotno. Zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da tožnik do odškodnine in denarne rente iz naslova izgubljenega zaslužka ni upravičen že zato, ker je bilo njegovo delovno razmerje pri prvo toženi stranki prekinjeno, je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
Glede na vnaprejšnji dogovor o cesiji v Sporazumu navedenih terjatev v povezavi s plačilom blaga, ki ga je tožena stranka dobavila tožeči stranki za potrebe realizacije pogodbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika zaradi izvedenih plačil ni zmanjšala, saj so se na drugi strani zmanjšale obveznosti stečajnega dolžnika do tožene stranke, nastale zaradi kasnejše dobave blaga.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZPP člen 181, 181/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je bila tožba (z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi) vložena prepozno, ker naj bi tožeča stranka šele s pripravljalno vlogo (po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1) spremenila tožbo tako, da je zahtevala (poleg ugotovitve obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas) še ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Že iz tožbe in tožbenega zahtevka, kot je bil oblikovan v tožbi, je namreč razvidno, da se vsebinsko nanaša ne le na priznanje obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak tudi na ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas z vsemi posledicami (reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom). Ker je stališče sodišča prve stopnje napačno, je bila tožba neutemeljeno zavržena deloma kot prepozna in deloma kot nedopustna zaradi pomanjkanja pravnega interesa (za ugotovitveno tožbo), saj za zavrženje tožbe ni pravne podlage.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - začetek stečajnega postopka - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave - stečaj - sodna razveza - višina odškodnine
Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena pet let, da se je čez devet mesecev za določen čas osmih mesecev znova zaposlila, da je bila upravičena do nadomestila za čas brezposelnosti in ob upoštevanju njene izobrazbe (nizka stopnja izobrazbe) ter starosti (29 let), ni možen zaključek, da je bilo dosojeno denarno povračilo zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v višini osmih povprečnih tožničinih plač nesorazmerno oziroma previsoko, zato je pritožba s tem v zvezi neutemeljena.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve (129. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ), pri čemer gre pri pogojnih denarnih terjatvah za neobstoječe terjatve, glede katerih še ni gotovo, ali bodo sploh nastale in je njihov nastanek vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi šlo prav za zavarovanje takšne bodoče (pogojne) denarne terjatve, ki bo nastala, če kupec v določenem roku prodajalcu ne bo izročil v last in posest dogovorjenih poslovnih prostorov.
Hipoteka je kot vrsta zastavne pravice akcesorna oz. postranska pravica, kar pomeni, da je v svojem nastanku in obstoju odvisna od zavarovane terjatve. V konkretnem primeru je bila z notarsko hipoteko zavarovana navidezna terjatev, zato tudi sporna notarska hipoteka ne more imeti nobenega učinka med pogodbenimi strankami.
OZ člen 299, 349, 365, 419, 419/1, 419/2. ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 2, 2/1, 8, 254, 254/3, 286.
pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - odprava nepravilnosti po uradni dolžnosti - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - neutemeljen pobotni ugovor - nasprotna tožba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - tek zakonskih zamudnih obresti
Z ozirom, da pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v izvedenskem mnenju dr. Š. niso bile odpravljene niti po dodatnem zaslišanju tega izvedenca na naroku za glavno obravnavo dne 13. 6. 2012 ter pisni dopolnitvi tega mnenja z dne 20. 12. 2013, njegove strokovne ekspertize pa obe pravdni nista povzeli, je sodišče prve stopnje izhajajoč iz določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP pravilno presodilo, da je za razjasnitev pravno relevantnih okoliščin potrebno pritegniti novega izvedenca finančne stroke. Četudi pobuda pravdnih strank za pritegnitev novega izvedenca ob uporabi že zgoraj citiranega zakonskega določila ni potrebna, saj mora razpravljajoče sodišče ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti odpraviti po uradni dolžnosti, pri čemer je izvedba dokaza vselej vezana na založitev predujma, pa v obravnavani zadevi ne gre spregledati, da sta postavitev novega izvedenca finančne stroke predlagali obe pravdni stranki.
Dokazno vrednotenje je v pristojnosti sodišča (načelo proste dokazne presoje - 8. člen ZPP), zato v izvedenskem mnenju zavzeta stališča, ki presegajo zgolj strokovno obravnavo spornih vprašanj, na dokazno oceno razpravljajočega sodišča ne morejo vplivati.
Ker pa se funkcija pobotnega ugovora kaže v tem, da tožena stranka doseže zavrnitev tožbenega zahtevka in mora sodišče nasprotno terjatev zato obravnavati le do višine vtoževane terjatve, pa je tudi o (ne)obstoju v pobot uveljavljane terjatve v izreku sodbe dopustno odločati zgolj v tej višini. Presežek nad s tožbo zahtevano terjatvijo bi tožena stranka namreč morala uveljavljati z nasprotno tožbo, česar pa ni storila.
ZJU člen 154, 154/1, 154/1-3, 156, 156/1, 156/2, 158, 158/1, 158/3, 158/4. ZVRS-F člen 3, 3/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec
Ukinitev tožničinega delovnega mesta je posledica ukinitve oddelka in sektorja ter prehoda dela nalog delovnega mesta, ki ga je opravljala tožnica, na drugo delovno mesto. Tožena stranka je izvedla reorganizacijo z združitvijo dveh ministrstev ter prevzemom dela določene službe Vlade Republike Slovenije. Zato je bil podan poslovni razlog v smislu določbe tretjega odstavka 156. člena ZJU za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - nesorazmernost dejanja s posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon
Državna tožilka utemeljeno navaja, da se obdolžencu očita nadaljevano kaznivo dejanje, ki je sestavljeno iz treh izvršitvenih dejanj tako imenovane male tatvine, ko naj bi obdolženec na bencinskih servisih družbe P. trikrat natočil gorivo, nato pa se odpeljal, ne da bi gorivo plačal. Že to dejanje kaže, da ni šlo za osamljen primer, temveč ponavljajoče se ravnanje, storjeno iz koristoljubnosti, zaradi česar že iz tega razloga ni moč trditi, da je teža dejanja neznatna.
Pri tožniku ni podana popolna nezmožnost za delo, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnost, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
pravica do enakega varstva pravic – odstop od sodne prakse – postopek v sporih majhne vrednosti – prevalitev dokaznega bremena
Pritožbeni očitek o kršitvi načela enakega obravnavanja ni utemeljen že zato, ker dve odločbi pritožbenega sodišča, v katerih zaradi omejenega pritožbenega preizkusa v sporih majhne vrednosti ni bila izvedena presoja spornega vprašanja, tj. ali je tožnik upravnik garažne stavbe, katere lastnik je tudi toženka, ne predstavljata utrjene sodne prakse.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-8. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pritožbene novote
V prvem odstavku 337. člena ZPP je določeno, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena istega zakona. Pritožnik, ki navaja novote, mora ne le zatrjevati, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti, ampak mora navedeno tudi izkazati. Ker tožnica v pritožbi ni podala trditev in predlagala dokazov, da se na sodbo (s katero je bilo ugotovljeno, da je bila v spornem času začasno nezmožna za delo) brez svoje krivde ni mogla pravočasno sklicevati in je predložiti naslovnemu sodišču, pritožbeno sodišče novote ni smelo upoštevati.