Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je zgrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zmotno povzelo izvedene dokaze, in sicer izpovedbo E. E. Tožeča stranka poskuša preko te postopkovne kršitve pravzaprav izpodbijati dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da podatki v spisu tega ne potrjujejo. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno povzelo omenjeno izpovedbo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - vrstni red odločanja
Ob izdaji izpodbijanega sklepa z dne 7. 1. 2022, so bili izpolnjeni tako pogoji za izdajo sklepa o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog z dne 18. 11. 2021, kot tudi pogoji za izdajo sklepa, da se ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citiranim plačilnim nalogom, na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje za umaknjen. Sodišče prve stopnje s tem, ko je hkrati z odločitvijo o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog sprejelo tudi odločitev o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi, zato ni kršilo določb postopka
vložitev pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - nerelevantne pritožbene navedbe
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ko torej toženka sodne takse ni plačala ob vložitvi pritožbe in ni bila oproščena plačila sodne takse niti ni bil dovoljen odlog ali obročno plačilo sodne takse, sodne takse pa tudi ni plačala v roku, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse z opozorilom na posledice neplačila sodne takse, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pravilno odločilo, da se šteje, da je toženka svojo pritožbo z dne 30. 3. 2021 (zoper sklep z dne 12. 3. 2021) umaknila.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/2, 5/2-4, 5/3.. ZŠtip-1 člen 24, 24/1, 24/1-1.. URS člen 153.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - exceptio illegalis
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim razlogovanjem iz izpodbijane sodbe, da 3. odst. 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Kot dodaten pogoj določa, da mora biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od tekmovanja, na katerem je prišlo do izjemnega dosežka, upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, oz. mu je financiranje zagotovilo ministrstva za šolstvo neposredno. Takšna dikcija podzakonskega akta nedvomno oži opredelitev v 24. členu ZŠtip-1, ki v 1. alineji 1. odst. za izjemne dosežke predpisuje le, da gre za najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.
spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - trditvena podlaga - priznanje zahtevka
Sodišče prve stopnje v sodbi pravilno pojasnjuje, da spada zlom na patološko spremenjeni kosti med okoliščine, ki izključujejo zavarovalno kritje, kar pa je zatrjevala toženka in kar potrjujejo tudi dokazi, ki jih je predložil tožnik. Iz teh razlogov se tožnik v pritožbi zmotno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi 214. člena ZPP šteti, da toženka tožbeni zahtevek po temelju priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055213
ZPŠOIRSP člen 4, 10. OZ člen 179, 347. ZPP člen 185.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - deljena vzročnost - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje zamudnih obresti - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - nova škoda - nasprotovanje spremembi tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sprememba stvarne pristojnosti tekom postopka
Ugotovljena škoda je posledica ravnanj toženkinih organov ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in ob prehajanju meje. Ostale okoliščine in ravnanja toženke pa so posledice prvotnega izbrisa, ki jih sodišče presoja pri odmeri enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Kljub odmeri enotne odškodnine lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine izredno redek. Tožnica zahteva enotno odškodnino, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi nadaljnjo škodo zaradi izbrisa, ki se kaže v posttravmatski stresni motnji, ki jo je izvedenka pripisala težavam zaradi izbrisa do 30 %.
prevzem kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - zakonski prekluziven rok
ZKP oškodovancu omogoča, da v primeru, ko državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, v okviru osmih dni (oziroma po noveli ZKP-N v roku tridesetih dni) prevzame pregon (drugi odstavek 60. člena ZKP). Gre za korektiv zoper obtožbeni monopol državnega tožilca in nadzor nad morebitnimi nepravilnimi stališči državnega tožilca pri presoji vprašanja, ali so podani razlogi za kazenski pregon. Če oškodovanec kazenski pregon prevzame in vloži zahtevo za preiskavo, ki je nato s pravnomočnim sklepom sodišča zavrnjena, ker ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, lahko upravičeni tožilec kazenski postopek znova začne, če predloži nove dokaze, na podlagi katerih se sodišče prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka (409. člen ZKP). Če oškodovanec možnosti subsidiarnega pregona ne izkoristi in v zakonskem roku kazenskega pregona zoper osumljenca ne prevzame, zakon šteje, da je s tem odstopil od pregona. Zakonske domneve oškodovanega odstopa od pregona ni mogoče obiti na način, da bi oškodovanec vložil novo kazensko ovadbo, za isti historični dogodek in s tem ponovno odprl rok za prevzem kazenskega pregona, saj bi takšno ravnanje pomenilo izigravanje zakonskih določb, ki s prekluzivnimi roki omejujejo možnosti prevzema pregona s strani oškodovanca.
V zadevi po letu 2017 niso nastopile nove okoliščine, ki upravičujejo vložitev nove oziroma druge kazenske ovadbe. Pritožnik spregleda pravilno ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da se tudi ovadba iz leta 2021 nanaša na kaznivo dejanje goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1, predložen pa ni bil noben nov dokaz oziroma predstavljena kakšna druga okoliščina, na podlagi katerih bi bilo moč trditi, da ovadena že v času najema posojila nista imela namena le-tega vračati. Tega ne spremeni dejstvo, da je ovaditelj v času od prejšnje ovadbe, dosegel civilno zamudno sodbo zoper prvoosumljenega in da se nadeja enake sodbe zoper drugoosumljenega. Da sta oba osumljenca oškodovancu ostala dolžna je še vedno isti historični dogodek kot po ovadbi iz leta 2017, kar je tožilec zavrgel, saj je bil mnenja, da ne obstoji utemeljen sum, da bi osumljenca storila očitano jima kaznivo dejanje, oškodovanec takrat pregona ni nadaljeval, z naznanitvijo identičnega historičnega dogajanja, z bistveno enako dokazno podlago, pa ga ne more več.
predlog za izločitev dokazov - razlogi za izločitev - verodostojnost priče
Obdolženec se vsebinsko opredeljuje do očitkov iz obtožnega predloga ter nasprotuje dokaznim predlogom, ki jih je podalo tožilstvo, ter predvsem odreka verodostojnost oškodovancema B. B. in C. C., kar pa ne predstavlja razlogov za izločitev dokazov. Presoja verodostojnosti oškodovancev in utemeljenosti obtožbenih očitkov bo stvar nadaljnjega dokaznega postopka.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Nedvomno ima izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar te ne predstavljajo podlage, da bi sodišče sprejelo kakršnokoli drugačno odločitev glede preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj za to niti nima zakonske podlage.
odpust obveznosti - nastanek terjatve - razmerje med upnikom in dolžnikom
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi torej je, ali odpust obveznosti učinkuje tudi za terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena z delno zamudno sodbo, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, in v zvezi s tem vprašanje, kdaj je nastala terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citirano sodbo oziroma ali je nastala do 5. 3. 2015.
Res je, da je bila terjatev upnice dolžniku v plačilo pravnomočno naložena šele z nastopom pravnomočnosti delne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1139/2013 z dne 5. 3. 2015, tj. 7. 6. 2016, in da je upnica šele z nastopom izvršljivosti te sodbe pridobila izvršilni naslov za prisilno izterjavo te terjatve. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da je terjatev, o kateri je bilo odločeno s citirano sodbo, nastala šele s tem trenutkom. Kot izhaja iz navedb strank, terjatev, ki je predmet izvršbe, izvira iz poroštvene zaveze dolžnika za plačilo upničine terjatve iz naslova kredita. Odgovor na vprašanje, kdaj je nastala upničina terjatev do dolžnika, je odvisen od odgovora na vprašaje, kdaj je v obligacijskem razmerju med upnico in dolžnikom nastal pravni temelj, na podlagi katerega je upnica pridobila pravico zahtevati plačilo te terjatve od dolžnika.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055366
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2, 105, 105/5, 105/5-2.
zahteva za sodno varstvo - vožnja pod vplivom alkohola - prekoračitev hitrosti vožnje - uporaba tehničnih sredstev in metod - zaslišanje policista - nezakoniti dokazi - pouk o pravnih jamstvih - podpis zapisnika
Tako prekršek prekoračitve hitrosti vožnje kot tudi prekršek vožnje pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo sta bila ugotovljena z uporabo tehničnih sredstev, zaslišanje policistov pa je bilo izvedeno le glede načina uporabe tehničnih sredstev, ker je to storilec v zahtevi za sodno varstvo ter zaslišanju izrecno problematiziral.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pravni interes za pritožbo
Toženka dopustnih pritožbenih razlogov ne navaja. V pritožbi zgolj vztraja pri svojih trditvah o manjšem obsegu dolga zaradi prekinjenega naročniškega razmerja, ki se nanašajo na dejansko stanje in jih v postopku pred sodišče prve stopnje ni izkazala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00058674
ZKP člen 371, 371/2, 442, 442/1. KZ-1 člen 53, 53/1.
pravica do obrambe - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - opravičilo izostanka - nujnost navzočnosti - zaslišanje obremenilne priče - izrek kazenske sankcije - izrek kazni - določitev kazni
Prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je opravilo narok za glavno obravnavo v obdolženčevi nenavzočnosti, prekršilo obdolženčevo pravico do obrambe, ki se med drugim izvršuje z zaslišanjem obremenilnih prič oziroma soočenjem z obremenilnimi dokazi. Na tem naroku je namreč zaslišalo oškodovanko ter priči C. C. in D. D. Vsi trije, predvsem pa oškodovanka, katere izpovedba je bila v obravnavani zadevi ključna, so bili za obdolženca nedvomno obremenilni. Navedene priče predhodno ali kasneje v predmetnem postopku niso bile zaslišane, zato obdolženec nikoli v tem postopku ni imel možnosti, da se z njimi sooči oziroma jih neposredno zaslišuje.
Pritožbeno sodišče opozarja na pravilno uporabo izrazov ob izrekanju kazenske sankcije, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi obdolžencu šestmesečno zaporno kazen po tej sodbi "izreklo", namesto "določilo".
Pri nepravi obnovi po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča, pač pa je treba ravnati v skladu z morebitnimi mednarodnopravnimi akti, v obravnavani zadevi v skladu z ZSKZDČEU-1. Ta v tretjem odstavku 139. člena izrecno določa, da če se izvršitev tuje sodbe prevzame, domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije izrečene s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. člena in 141. člena. Ker bi v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP morale biti uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku, bi s tem neizogibno bilo spremenjeno trajanje kazni izrečene s tujo sodbo, kar pa ni dovoljeno.
Višje sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadostila trditvenemu bremenu glede pravočasnosti grajanja napak. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, bi morala tožena stranka podati konkretne trditve o tem, kdaj točno je posamezno napako odkrila ter kdaj in komu je napako grajala. Trditev, da so bile vse napake prvič grajane že ustno na gradbišču ob ali po sami izvedbi del, ko se je dejansko ugotovilo, da PZI ni in v katerem delu ni skladen z DGD, je pavšalna in ne omogoča presoje, ali je bilo grajanje posamezne napake pravočasno.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPP člen 254, 254/3, 286b, 287, 287/2.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - lažja telesna poškodba - zahteva po postavitvi novega izvedenca - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se je utemeljeno naslonilo na prepričljivo izvedensko mnenje sodne izvedenke, da bolečin tožnice v spornem času ni mogoče pripisati poškodbi, ki jo je utrpela v prometni nesreči dne 27. 1. 2019. Od 16. 2. 2019 dalje tako ni bilo več zdravstvenih razlogov, ki bi utemeljevali ugotovitev, da je tožnica v celoti začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe po tretji osebi izven dela. Posledično je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo dokazovanje z novim sodnim izvedencem. Svojo odločitev je skladno z drugim odstavkom 287. člena ZPP tudi ustrezno obrazložilo. Presodilo je, da ni nastala procesna situacija iz tretjega odstavka 254. člena ZPP in je že z dopolnitvijo mnenja in z zaslišanjem izvedenke odpravilo vsakršen dvom v pravilnost izvedenskega mnenja.
predlog za obnovo postopka - predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - vmesni sklep
Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno in materialnopravno odločitvijo o obliki vračanja zaplenjenega premoženja v predhodnem postopku ne predstavlja pravno relevantnega obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP.
Predlog za obnovo postopka z novimi dejstvi in dokazi, ki se nanašajo na drugo materialnopravno upravičenje oziroma na drug zahtevek (konkretno: na delitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine) ni dovoljen.
predlog za novo izvršilno sredstvo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine - epidemija
Splošno znano dejstvo je bilo, da je epidemiološka situacija vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi. Četudi so dražbe potekale, ni mogoče mimo okoliščine, da je epidemija vendarle imela zaviralni učinek na celotno življenje v državi. Nov predlog je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi, torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.
Kazenske točke se dosežejo s pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, s katero so bile izrečene. Storilec je torej na dan 8. 2. 2022 dosegel skupno 6 kazenskih točk in je tako z opravljenim usposabljanjem za varno vožnjo, ki ga je zaključil 11. 2. 2022, izpolnil pogoje za izbris 4 kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, saj do dneva, ko je opravil program, ni presegel števila kazenskih točk, pri katerem se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 7 kazenskih točk je namreč dosegel in presegel 15. 2. 2022. Neažurno vpisovanje kazenskih točk v skupno evidenco mu ne more biti v škodo.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - res transacta - notarski zapis - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - dogovor o načinu delitve stroškov - načelo uspeha pravdnih strank
Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila, kot se je zavezala s sporazumom, ne pride v poštev določba sporazuma o tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega pravdnega postopka.