duševna bolezen - duševna motnja - psihične težave - agresivnost - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - dokaz s sodnim izvedencem - sodni izvedenec - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Metanje predmetov z velike višine v naselju vsekakor ogroža stanovalce in druge mimoidoče ljudi. Nasprotni udeleženec zaradi nekritičnosti do svojega stanja in potrebnosti zdravljenja tako huje ogroža svoje zdravje, s svojimi nenadzorovami ravnanji pa lahko huje ogrozi tudi zdravje in celo življenje drugih.
ZP-1 člen 15, 15/1, 65, 65/3. ZMV-1 člen 39, 39/11.
zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba pravne osebe - direktor - dolžno nadzorstvo - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija izvršitvenega dejanja
Ker je v obravnavani zadevi povsem jasno, da je bil direktor pravne osebe tisti, ki je bil dolžan po zakonu opraviti določeno dejanje in je s tem imel "dolžno nadzorstvo" nad samim seboj, v izreku plačilnega naloga ni bilo potrebno pisati nad kom naj bi opravljal dolžno nadzorstvo, in je opis dejanja kot izhaja iz izreka plačilnega naloga za odgovorno osebo pravne osebe dovolj konkretiziran.
Višje sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadostila trditvenemu bremenu glede pravočasnosti grajanja napak. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, bi morala tožena stranka podati konkretne trditve o tem, kdaj točno je posamezno napako odkrila ter kdaj in komu je napako grajala. Trditev, da so bile vse napake prvič grajane že ustno na gradbišču ob ali po sami izvedbi del, ko se je dejansko ugotovilo, da PZI ni in v katerem delu ni skladen z DGD, je pavšalna in ne omogoča presoje, ali je bilo grajanje posamezne napake pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00057210
ZPIZ-2 člen 133, 133/1, 140.. ZPP člen 224, 224/4, 236a, 236a/6, 236a/7, 287, 291, 302, 356.. ZPIZ člen 202, 202/1.. ZZOD člen 5.
zmotna uporaba materialnega prava - delna starostna pokojnina - zavarovalna doba - plačilo prispevkov - zavrnitev dokaznih predlogov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podlage zavarovanja ni ustrezno razčistilo (ni se opredelilo do listin, ki bi lahko potrdile navedbe tožnika) in je sprejelo zaključek, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 40 ter kot tak dolžan sam obračunavati in plačati prispevke. Ugotovitev pravilne podlage zavarovanja je ključna, saj bi se moralo v primeru, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 1, tj. kot oseba v delovnem razmerju, tudi obdobje, za katera niso bili plačani prispevki, v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZPIZ/92 šteti v pokojninsko dobo.
Razlog zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo neposredno zaslišanje priče v tem primeru ni sprejemljiv in predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Tožniku zaradi zavrnitve dokaznega predloga v postopku ni bilo omogočeno dokazovanje svojih trditev, da so bili plačani vsi prispevki kot edinemu zaposlenemu v družbi. Sodišče prve stopnje pa se niti ni opredelilo do že podane pisne izjave priče, da je bilo v tem času izplačevanje plač urejeno na način, da se pred plačilom prispevkov za pretekli mesec, plača v tekočem mesecu ni mogla izplačati.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - res transacta - notarski zapis - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - dogovor o načinu delitve stroškov - načelo uspeha pravdnih strank
Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila, kot se je zavezala s sporazumom, ne pride v poštev določba sporazuma o tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega pravdnega postopka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 113, 113/6, 259, 259/3.
pravica do medicinsko tehničnega pripomočka
Obvezni sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji zagotavlja medicinsko tehnične pripomočke iz nadstandardnih materialov le, ko se ne da z enakim materialom doseči bolj ali manj enakega rezultata. Toženec povsem spregleda, da je (subjektivni) občutek, ki ga je tožnica imela pri predhodnem preizkusu opornice, sestavni del strokovne ocene o najbolj ustreznem medicinsko tehničnem pripomočku. Tožničin (subjektivni) občutek, ki je vplival na oblikovanje ocene pri izbiri ustrezne ortoze, ne zasleduje pravno neupoštevne afinitete do dražjega materiala, temveč gre za zasledovanje pravno priznanega cilja, ki je predmet strokovne presoje zdravstvene stroke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00058674
ZKP člen 371, 371/2, 442, 442/1. KZ-1 člen 53, 53/1.
pravica do obrambe - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - opravičilo izostanka - nujnost navzočnosti - zaslišanje obremenilne priče - izrek kazenske sankcije - izrek kazni - določitev kazni
Prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je opravilo narok za glavno obravnavo v obdolženčevi nenavzočnosti, prekršilo obdolženčevo pravico do obrambe, ki se med drugim izvršuje z zaslišanjem obremenilnih prič oziroma soočenjem z obremenilnimi dokazi. Na tem naroku je namreč zaslišalo oškodovanko ter priči C. C. in D. D. Vsi trije, predvsem pa oškodovanka, katere izpovedba je bila v obravnavani zadevi ključna, so bili za obdolženca nedvomno obremenilni. Navedene priče predhodno ali kasneje v predmetnem postopku niso bile zaslišane, zato obdolženec nikoli v tem postopku ni imel možnosti, da se z njimi sooči oziroma jih neposredno zaslišuje.
Pritožbeno sodišče opozarja na pravilno uporabo izrazov ob izrekanju kazenske sankcije, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi obdolžencu šestmesečno zaporno kazen po tej sodbi "izreklo", namesto "določilo".
predlog za izločitev dokazov - razlogi za izločitev - verodostojnost priče
Obdolženec se vsebinsko opredeljuje do očitkov iz obtožnega predloga ter nasprotuje dokaznim predlogom, ki jih je podalo tožilstvo, ter predvsem odreka verodostojnost oškodovancema B. B. in C. C., kar pa ne predstavlja razlogov za izločitev dokazov. Presoja verodostojnosti oškodovancev in utemeljenosti obtožbenih očitkov bo stvar nadaljnjega dokaznega postopka.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - opredelitev nepremičnine - načelo superficies solo cedit - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora - pravna narava sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - vrednost čiste zapuščine - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapuščine iz uradnih evidenc in pravilno povzelo v izrek le številko nepremičnine in ne stavbe. Druge navedbe pritožnika pa so smiselno izpodbijanje dednega dogovora, ker pritožnik meni, da je izplačilo iz dednega dogovora prenizko in bi moralo biti višje. Teh navedb ni mogoče izpodbijati v pritožbi zoper sklep o dedovanju, saj se dedni dogovor izpodbija s tožbo.
odpust obveznosti - nastanek terjatve - razmerje med upnikom in dolžnikom
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi torej je, ali odpust obveznosti učinkuje tudi za terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena z delno zamudno sodbo, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, in v zvezi s tem vprašanje, kdaj je nastala terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citirano sodbo oziroma ali je nastala do 5. 3. 2015.
Res je, da je bila terjatev upnice dolžniku v plačilo pravnomočno naložena šele z nastopom pravnomočnosti delne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1139/2013 z dne 5. 3. 2015, tj. 7. 6. 2016, in da je upnica šele z nastopom izvršljivosti te sodbe pridobila izvršilni naslov za prisilno izterjavo te terjatve. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da je terjatev, o kateri je bilo odločeno s citirano sodbo, nastala šele s tem trenutkom. Kot izhaja iz navedb strank, terjatev, ki je predmet izvršbe, izvira iz poroštvene zaveze dolžnika za plačilo upničine terjatve iz naslova kredita. Odgovor na vprašanje, kdaj je nastala upničina terjatev do dolžnika, je odvisen od odgovora na vprašaje, kdaj je v obligacijskem razmerju med upnico in dolžnikom nastal pravni temelj, na podlagi katerega je upnica pridobila pravico zahtevati plačilo te terjatve od dolžnika.
ZPP člen 254, 254/3.. ZPIZ-2 člen 15, 63, 63/2, 63/2-3.
priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - bolniški stalež
Tožnik neutemeljeno vztraja pri časovni razbremenitvi s skrajšanim 4 urnim delovnim časom zaradi tega, ker je že 8 let v skrajšanem 4 urnem bolniškem staležu. Ta se namreč nanaša na začasno nezmožnost za delo, ne pa na invalidnost in zmožnost opravljanja določenega dela s krajšim delovnim časom od polnega, to je dela z omejitvami, ki sta jih v predsodnem postopku ugotovili že obe invalidski komisiji in v sodnem postopku še sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je pri tožniku glede na predhoden invalidski postopek do dokončnosti izpodbijane odločbe, to je do 23. 11. 2020, sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega poleg časovne razbremenitve 6 ur dnevno potrebuje še dodatne fizične omejitve pri delu, vendar pa ne 4 urno časovno razbremenitev.
Od vročitve dokončne in pravnomočne odločbe o odmeri predčasne pokojnine brez zmanjšanja do vložene zahteve je preteklo skoraj 24 let. Slednje nedvomno predstavlja prekoračitev 10-letnega roka iz 183. člena ZPIZ-2. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je ne glede na tožnikove opisane razloge pretekel in je zahteva prepozna, zato jo je toženec pravilno zavrgel.
delitev stroškov glede na uspeh v postopku - stroški v nepravdnem postopku - postopek za delitev stvari v solastnini - odločitev o skupnih stroških - sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin
Glede postopka za delitev stvari v solastnini ZNP-1 vsebuje izrecno določbo o delitvi stroškov, in sicer, da vsak udeleženec trpi sam svoje stroške postopka, skupne stroške postopka delitve stvari v solastnini pa, v skladu s 161. členom, trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ustrezno obrazložilo, da med skupne stroške sodijo stroški sodne takse in stroški izvedenke, ti stroški pa se razdelijo med udeležence postopka glede na njihove solastniške deleže. Postopek za delitev stvari v solastnini teče namreč v interesu vseh solastnikov.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da se sodne takse obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku razdeli med vse udeležence postopka. Taksa torej s tem izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - pretekla raba zemljišča - dejanska raba zemljišč - pravica uporabe - zelene površine - dovozna pot - parkirna mesta - ugovor javnega dobra
Bistveno je, da je bila sporna nepremičnina (ki je del nepremičnin, ki tvorijo zaokroženo sosesko) od izgradnje dalje v naravi funkcionalno zemljišče, namenjeno predvsem rabi konkretne stavbe in ne nedoločenemu krogu uporabnikov, kar temelji na kriterijih iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Ker so pravico uporabe na nepremičnini dejansko izvrševali etažni lastniki, je ni mogoče uvrstiti med objekte, ki bi z lastninjenem sodili v javno dobro.
ZD člen 184.. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 55, 55-12.. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - omejitev izvršbe - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - sodni cenilec - nedovoljene pritožbene novote - hipotekarni dolžnik - nepremičnina obremenjena s hipoteko
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da ocena vrednosti podedovanega premoženja, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, za presojo odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ni primerna in bi morala dolžnica, da bi lahko dosegla omejitev izvršbe do vrednosti podedovanega premoženja, dejansko oziroma točno vrednost podedovanega premoženja v predmetnem izvršilnem postopku ustrezno dokazati z angažiranjem pooblaščenega sodnega cenilca, ki bi premoženje objektivno in strokovno ocenil.
zahteva za sodno varstvo - prepozna pritožba - štetje rokov - zdravstveni razlogi storilca
Državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravdnega sredstva le v primeru, če se rok za vložitev pravnega sredstva izteče na tak dan, sicer pa roki za vložitev pravdnega sredstva nemoteno tečjo tudi med vikendi.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - stroški postopka - dokazna ocena - pripravljalni narok - nagrada za zastopanje na naroku - samostojna storitev odvetnika
Tudi nasprotja v sodbi, katera navaja pritožba, koreninijo v nestrinjanju z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Zatrjevanih nasprotij v sodbi ni, gre le za oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, kot to določa 8. člen ZPP.
Prvi narok je bil izveden takoj po zaključku poravnalnega naroka, zato je tožnik upravičen do nagrade za prvi narok, ne pa tudi do posebne nagrade za poravnalni narok.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - vrstni red odločanja
Ob izdaji izpodbijanega sklepa z dne 7. 1. 2022, so bili izpolnjeni tako pogoji za izdajo sklepa o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog z dne 18. 11. 2021, kot tudi pogoji za izdajo sklepa, da se ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citiranim plačilnim nalogom, na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje za umaknjen. Sodišče prve stopnje s tem, ko je hkrati z odločitvijo o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog sprejelo tudi odločitev o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi, zato ni kršilo določb postopka
Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je zgrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zmotno povzelo izvedene dokaze, in sicer izpovedbo E. E. Tožeča stranka poskuša preko te postopkovne kršitve pravzaprav izpodbijati dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da podatki v spisu tega ne potrjujejo. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno povzelo omenjeno izpovedbo.