začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - razpolaganje s premoženjem
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožniku ni uspelo izkazati obstoja subjektivne nevarnosti. Glede na navedbe v tožbi in v predlogu za izdajo začasne odredbe je pravilno ugotovilo, da tožnik ni podal navedb o aktivnem razpolaganju prve toženke s premoženjem, ki bo onemogočilo ali otežilo uveljavitev vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino predloga za izdajo začasne odredbe ugotovilo in tega pritožnik ne uspe izpodbiti, da so navedbe, da je prva toženka na skrivaj in na goljufiv način prodajala vse nepremičnine, splošne in nekonkretizirane. Zato pritožbena navedba, da že dejanje, da je prva toženka skrivaj prodajala skupno premoženje, pomeni, da je očitno sposobna namenoma izvrševati protipravna ravnanja, izkazuje zgolj pritožnikov lastni zaključek, ki pa ni dokazno podprt.
zahteva za obračun plačila za delo in stroške izvršitelja
Pri odločanju o zahtevi upnika, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče, je treba izhajati iz specialne določbe 38.c člena ZIZ. Ta določa, da lahko upnik, če ne soglaša z obračunom, v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, izvršitelj pa zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema. Sodišče je na podlagi upnikove zahteve, da o obračunu odloči sodišče, dolžno opraviti sodni preizkus izvršiteljevega obračuna in odločiti, v kakšni višini je izvršitelj na podlagi izdanega obračuna upravičen do plačila. Takšnega preizkusa upniku ne more odreči z zavrnitvijo njegove zahteve. Pri tem drugi odstavek 38.c člena ZIZ ne določa nobenih pogojev v zvezi z obrazloženostjo upnikove zahteve. Da bi upnik dosegel sodni preizkus obračuna tako ni potrebna utemeljitev, zakaj z obračunom ne soglaša, in v tej zvezi upniku tudi ni treba navesti dejstev glede razlogov, zaradi katerih naj bi bil obračun napačen, in predlagati dokazov zanje. Zadošča namreč, da pri izvršitelju pravočasno vloži "golo" zahtevo, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče (drugi odstavek 38.c člena ZIZ).
Pri nepravi obnovi po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča, pač pa je treba ravnati v skladu z morebitnimi mednarodnopravnimi akti, v obravnavani zadevi v skladu z ZSKZDČEU-1. Ta v tretjem odstavku 139. člena izrecno določa, da če se izvršitev tuje sodbe prevzame, domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije izrečene s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. člena in 141. člena. Ker bi v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP morale biti uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku, bi s tem neizogibno bilo spremenjeno trajanje kazni izrečene s tujo sodbo, kar pa ni dovoljeno.
stroški pravdnega postopka - dogovor o pravdnih stroških - obstoj dogovora - trditveno in dokazno breme
Ne glede na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP sodišče ne vidi ovire, da se pravdni stranki, ki sta sklenili zunajsodno poravnavo, glede pravdnih stroškov sporazumeta za drugačen kriterij, kot ga določa 158. člen ZPP. Prednost je treba dati dispoziciji pravdnih strank. Trditveno in dokazno breme o obstoju dogovora o pravdnih stroških je na stranki, ki ga zatrjuje (212. člen ZPP), to je na tožeči stranki, ki pa ga ni zmogla.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPP člen 254, 254/3, 286b, 287, 287/2.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - lažja telesna poškodba - zahteva po postavitvi novega izvedenca - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se je utemeljeno naslonilo na prepričljivo izvedensko mnenje sodne izvedenke, da bolečin tožnice v spornem času ni mogoče pripisati poškodbi, ki jo je utrpela v prometni nesreči dne 27. 1. 2019. Od 16. 2. 2019 dalje tako ni bilo več zdravstvenih razlogov, ki bi utemeljevali ugotovitev, da je tožnica v celoti začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe po tretji osebi izven dela. Posledično je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo dokazovanje z novim sodnim izvedencem. Svojo odločitev je skladno z drugim odstavkom 287. člena ZPP tudi ustrezno obrazložilo. Presodilo je, da ni nastala procesna situacija iz tretjega odstavka 254. člena ZPP in je že z dopolnitvijo mnenja in z zaslišanjem izvedenke odpravilo vsakršen dvom v pravilnost izvedenskega mnenja.
predlog za obnovo postopka - predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - vmesni sklep
Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno in materialnopravno odločitvijo o obliki vračanja zaplenjenega premoženja v predhodnem postopku ne predstavlja pravno relevantnega obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP.
Predlog za obnovo postopka z novimi dejstvi in dokazi, ki se nanašajo na drugo materialnopravno upravičenje oziroma na drug zahtevek (konkretno: na delitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine) ni dovoljen.
SPZ člen 28, 43, 43/2. ZKZ člen 19, 19/1, 20, 20/1.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravnoposlovna pridobitev - prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren. V predmetni zadevi je upoštevati, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, pri čemer tudi dejstvo, da je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami o prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ, samo po sebi ne izključuje dobre vere, lahko pa nanjo vpliva. Sodišče mora zato v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj kmetijskih zemljišč (v obravnavanem primeru je to tožnik) glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik.
predlog za novo izvršilno sredstvo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine - epidemija
Splošno znano dejstvo je bilo, da je epidemiološka situacija vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi. Četudi so dražbe potekale, ni mogoče mimo okoliščine, da je epidemija vendarle imela zaviralni učinek na celotno življenje v državi. Nov predlog je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi, torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.
Kazenske točke se dosežejo s pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, s katero so bile izrečene. Storilec je torej na dan 8. 2. 2022 dosegel skupno 6 kazenskih točk in je tako z opravljenim usposabljanjem za varno vožnjo, ki ga je zaključil 11. 2. 2022, izpolnil pogoje za izbris 4 kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, saj do dneva, ko je opravil program, ni presegel števila kazenskih točk, pri katerem se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 7 kazenskih točk je namreč dosegel in presegel 15. 2. 2022. Neažurno vpisovanje kazenskih točk v skupno evidenco mu ne more biti v škodo.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa o izreku prenehanja veljavnost vozniškega dovoljenja so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da pri prekršku, ki ga je storil 6. 11. 2021, ko je vozil motorno vozilo v cestnem prometu pod vplivom alkohola, ni šlo za zavestno opijanje, temveč so mu drugi gostje v lokalu v naročeno brezalkoholno pijačo vlili vodko, ki je med pitjem ni začutil.
vložitev pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - nerelevantne pritožbene navedbe
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ko torej toženka sodne takse ni plačala ob vložitvi pritožbe in ni bila oproščena plačila sodne takse niti ni bil dovoljen odlog ali obročno plačilo sodne takse, sodne takse pa tudi ni plačala v roku, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse z opozorilom na posledice neplačila sodne takse, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pravilno odločilo, da se šteje, da je toženka svojo pritožbo z dne 30. 3. 2021 (zoper sklep z dne 12. 3. 2021) umaknila.
ZNP člen 54. ZPP člen 394, 394-4, 394-10, 397, 397/2, 398, 398/1.
obnova postopka - delni odvzem poslovne sposobnosti - pravočasnost - zavženje predloga - pravica do vpogleda v spis
Pritožba dejansko ne graja zaključka sodišča prve stopnje, da predlog ne vsebuje okoliščin, ki omogočajo presojo njegove pravočasnosti. Sodišču pa očita, da nasprotni udeleženec ne razpolaga s podatkom ali oziroma kdaj je bila pravnomočna odločba o delnem odvzemu poslovne sposobnosti vročena CSD R. kot skrbniku nasprotnega udeleženca ter, da zato teh okoliščin, ki so pomembne za pričetek teka 30 dnevnega roka, ni mogel navesti. Očitek je neutemeljen, ker so vsi ti podatki razvidni iz obravnavanega spisa, ki ga je pooblaščenec nasprotnega udeleženca lahko vpogledal.
ZPP člen 108, 108/1, 212. ZST-1 člen 2, 10, 10/8, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2.
oprostitev plačila sodne takse - predlog stranke za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - taksna oprostitev na podlagi zakona - dopolnitev predloga - pozivanje na dopolnitev - likvidnostno stanje stranke - transakcijski račun - preverjanje podatkov v tujini - premoženjsko stanje stranke - bilančni dobiček - trditveno in dokazno breme - unovčenje premoženja
Določilo osmega odstavka 10. člena ZST-1 se sicer nanaša na taksne oprostitve, a tiste na podlagi zakona, ne pa na tiste na podlagi sodne odločbe.
Če sodišče prve stopnje ne bi ugotovilo, da je predlog za oprostitev (oziroma obročno plačilo ali odlog) plačila sodne takse za pritožbeni postopek potrebno zavrniti že iz razloga, ker se je izkazalo, da tožena stranka sredstva oziroma premoženje ima, da pa ni pojasnila, da ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo dolžne sodne takse in zakaj ne (in da se je izkazalo tudi, da je tožena stranka poslovno leto 2020 zaključila z bilančnim dobičkom v višini 145.488,73 EUR, trditev o tem, da bi se njeno finančno stanje v letu 2021 bistveno poslabšalo, pa ni podala), bi toženo stranko (kot le-ta v pritožbi pravilno opozarja, a se pri tem sklicuje na napačne določbe), skladno z določilom drugega odstavka 12.b člena v zvezi s petim odstavkom 12.a člena in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP, moralo pozvati, naj predloži manjkajoče podatke ali pa samo po mednarodni poti preveriti stanje toženke na tem računu. Ker je tak postopek v obravnavanem primeru zaradi nepotrebnosti odpadel, pa tožena stranka s svojo pritožbo v tem delu ne more uspeti.
Ni utemeljena pritožbena navedba, ki po smislu meri na to, da je o slabem finančnem stanju v letu 2021 mogoče sklepati že na podlagi ugotovitve, da je imela tožena stranka v obdobju 1. 11. 2021 do februarja 2022 le dva priliva v zneskih, ki niti skupno nista dosegla zneska glavnice in da je zato logično nevzdržna obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka tega v predlogu ni navedla. Stanje na transakcijskem računu izkazuje razpoložljiva denarna sredstva in s tem likvidnostno stanje. Tožena stranka bi, ob izkazanem bilančnem dobičku ob koncu leta 2020, morala izrecno trditi tudi, da se je, in iz katerega razloga se je, v letu 2021 njeno finančno stanje poslabšalo do te mere, da iz te postavke dolžne sodne takse ne more (več) plačati. Podatke o stroških in odhodkih pa je podala samo za isto obdobje tj. za leto 2020.
Vprašanje obstoja likvidnostnih sredstev na računu torej ni edino merilo, ki bi bilo v tem primeru pravno pomembno pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Nedvomno bodo za storilca z izvršitvijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nastopile določene neugodne posledice, vendar to ne predstavlja podlage, da bi lahko sodišče sprejelo drugačno odločitev in odločilo, da se kljub storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče.
spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - trditvena podlaga - priznanje zahtevka
Sodišče prve stopnje v sodbi pravilno pojasnjuje, da spada zlom na patološko spremenjeni kosti med okoliščine, ki izključujejo zavarovalno kritje, kar pa je zatrjevala toženka in kar potrjujejo tudi dokazi, ki jih je predložil tožnik. Iz teh razlogov se tožnik v pritožbi zmotno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi 214. člena ZPP šteti, da toženka tožbeni zahtevek po temelju priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055213
ZPŠOIRSP člen 4, 10. OZ člen 179, 347. ZPP člen 185.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - deljena vzročnost - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje zamudnih obresti - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - nova škoda - nasprotovanje spremembi tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sprememba stvarne pristojnosti tekom postopka
Ugotovljena škoda je posledica ravnanj toženkinih organov ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in ob prehajanju meje. Ostale okoliščine in ravnanja toženke pa so posledice prvotnega izbrisa, ki jih sodišče presoja pri odmeri enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Kljub odmeri enotne odškodnine lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine izredno redek. Tožnica zahteva enotno odškodnino, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi nadaljnjo škodo zaradi izbrisa, ki se kaže v posttravmatski stresni motnji, ki jo je izvedenka pripisala težavam zaradi izbrisa do 30 %.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/2, 5/2-4, 5/3.. ZŠtip-1 člen 24, 24/1, 24/1-1.. URS člen 153.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - exceptio illegalis
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim razlogovanjem iz izpodbijane sodbe, da 3. odst. 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Kot dodaten pogoj določa, da mora biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od tekmovanja, na katerem je prišlo do izjemnega dosežka, upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, oz. mu je financiranje zagotovilo ministrstva za šolstvo neposredno. Takšna dikcija podzakonskega akta nedvomno oži opredelitev v 24. členu ZŠtip-1, ki v 1. alineji 1. odst. za izjemne dosežke predpisuje le, da gre za najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-6, 140, 140/1, 140/1-2, 140/2, 140/2-3.. OZ člen 191.
vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - nadomestilo za primer brezposelnosti - uživalec invalidske pokojnine
Za pritožbeno rešitev zadeve je pravno relevantno le dejstvo, da je tožnik po nastanku razlogov, zaradi katerih mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila, to je po odjavi iz evidence brezposelnih oseb oziroma prijavi v zavarovanje na podlagi priznane pravice do invalidske pokojnine, še vedno prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, čeprav ni imel več statusa brezposelne osebe, ampak status invalidskega upokojenca. Ni pa relevantno, kdaj so se zaposleni na Zavodu Republike Slovenije seznanili s tožnikovim statusom v zvezi z zavarovanjem in prejemanjem invalidske pokojnine, da bi bilo na to okoliščino vezano vračilo neupravičeno prejetega nadomestila.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Nedvomno ima izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar te ne predstavljajo podlage, da bi sodišče sprejelo kakršnokoli drugačno odločitev glede preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj za to niti nima zakonske podlage.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada za študij dodatne dokumentacije - odmera nagrade za izvedensko delo
V zadevi je sporno, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno vsakemu članu, ki je sodeloval v izvedenskem organu, priznalo nagrado za zbiranje in študij dodatne dokumentacije v zdravstvenem kartonu, ki naj bi po navedbah izvedenskega organa obsegal od 100 do 200 strani.
Glede na to, da niti upravni spis niti sodni spis nista obsežna in upoštevaje, da naj bi zdravstveni karton obsegal od 100 do 200 strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem primeru potrebno zbiranje in proučitev dodatne dokumentacije upoštevati le enkrat, torej v višini 102,00 EUR, ne pa 3x, kot je to upoštevalo sodišče prve stopnje. Ostalo je namreč že zaobseženo v postavki "študij spisa".