ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za delo izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti - zahtevno izvedensko mnenje
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da vsako izvedensko mnenje predpostavlja znanje in izkušnje z določenega strokovnega področja, ni pa utemeljeno, da v nobenem primeru ni podlage za oceno, da je mnenje manj zahtevno. Oprava izvedenskega dela lahko terja le uporabo preverjenih spoznanj stroke in ni časovno zamudna.
ZPP člen 227, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.. ZVis člen 32.
poslovni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - pooblastilo za podajo odpovedi - nov dokaz - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - habilitacija
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je fakulteta C., kjer je tožnik opravljal delo, kot članica tožene stranke v juniju 2020 spremenila študijski program in ukinila določene predmete, katerih nosilec je bil tožnik, zaradi česar je prenehala potreba po tožnikovem delu po zadnji pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za polni delovni čas. Ugotovilo je, da tožena stranka po spremenjenem študijskem programu glede na tožnikovo habilitacijo ni več mogla zagotoviti dovolj predmetov oziroma ur pedagoške obveznosti za tožnika za polni delovni čas. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje presodilo, da je podan utemeljen poslovni razlog po določbi 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058131
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - dejansko stanje - primerjava DNK sledi
Res je, da sodišče podrobneje ni obrazložilo obtoženčeve odločenosti in vztrajnosti za izvršitev obravnavanega kaznivega dejanja, vendar ta ugotovitev izhaja iz preostalega dela obrazložitve sodbe, saj je dejanje storil kljub temu, da se je pri tem poškodoval. V zadostni meri je sodišče upoštevalo tudi to, da si je prilastil le 150,00 EUR denarja, pri čemer pa je jasno, da ni iskal denarja zgolj v navedeni višini, temveč je iskal kaj več, spričo tega, da je poskušal odpreti tudi železno omaro z dokumenti.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00056169
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZODPol člen 49.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - reintegracija - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja
Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetnost obstoja terjatve izkazoval z dejstvom, da je bila predhodna premestitev z delovnega mesta direktor urada A. na drugo delovno mesto policijski svetnik v Policiji, Služba generalnega direktorja Policije nezakonita, oziroma z dejstvom, da s položaja direktor urada A. ni bil zakonito razrešen. Dejstvo, da je bil z odločbo z dne 13. 10. 2020 postopek javnega natečaja za direktorja urada A. obnovljen in da je bila v tem okviru odločba o njegovem imenovanju odpravljena, je ocenil kot dejstvo, ki na presojo verjetnosti obstoja terjatve ne vpliva. Sodišče prve stopnje je pravilno zavzelo drugačno stališče, pri čemer ne gre za vprašanje vezanosti sodišča na (pravnomočno) upravno odločbo (vprašanje, ali lahko sodišče o tožnikovem položaju odloči drugače kot upravni organ), ampak za vprašanje, ali je tožnikova terjatev, če v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni imenovan na položaj direktorja urada A., verjetno izkazana. Odgovor na to vprašanje je negativen.
ugovor zastaranja - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obseg zapuščine
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati specifično situacijo, ker je bila zapuščina sestavljena iz premoženja v Sloveniji in premoženja na Hrvaškem, glede katerega je bil že izdan sklep o dedovanju. Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se mora vrednostno upoštevati vse premoženje iz 28. člena ZD, torej tudi tisto premoženje, ki je bilo že predmet dedovanja po sklepu hrvaškega sodišča. Zapustnikovo premoženje je torej potrebno obravnavati celostno.
Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo o stroških postopka odločiti ob zaključku tega pravdnega postopka. V razmerju med drugo tožečo stranko ter toženo stranko je namreč že prišlo do zaključka postopka na podlagi delnega umika tožbe, zato je sodišče prve stopnje nastale pravdne stroške tožene stranke pravilno naložilo v plačilo drugo tožeči stranki.
umik predloga za izdajo začasne odredbe - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - ustavitev postopka zavarovanja
V postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami, kolikor ni v Tretjem delu ZIZ določeno drugače, smiselno uporabljajo pravila Prvega in Drugega dela ZIZ. Določba 43. člena ZIZ sodišču nalaga, da v primeru umika predloga za zavarovanje predlagatelja postopek zavarovanja ustavi. S tem pa so glede na določila drugega odstavka 76. člena ZIZ razveljavljena tudi izvršilna oziroma zavarovalna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Sodna odločba, kakršna je sklep o izdani začasni odredbi, predstavlja procesno dejanje in ne sodi med izvršilna oziroma zavarovalna dejanja. Zato pa ob umiku predloga sodišče prve stopnje nima zakonske podlage za to, da bi ob ustavitvi postopka razveljavilo tudi sklep o izdani začasni odredbi.
Privolitev toženke v spremembo tožbe ni bila dana. Tudi presoja o dovolitvi spremembe tožbe iz razloga smotrnosti ni bila narejena. Zato je sodišče prve stopnje ob odsotnosti privolitve oz. dovolitve spremembe tožbe preuranjeno po uradni dolžnosti presojalo, ali je stvarno pristojno za sojenje v sporu po spremenjeni tožbi.
uporaba svojega jezika - pravni pouk o pravici do uporabe svojega jezika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obvestilo o seji pritožbenega senata - skrajšani postopek
Če sodnik zazna, da jezik udeleženca kazenskega postopka ni jezik, ki je v uradni rabi pred slovenskim sodiščem, mora o pravici uporabe svojega jezika dati ustrezen pouk v smislu 8. člena ZKP.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neoprava družbeno koristnega dela - probacijski postopek
Izkazano ravnanje, ko je dal obsojeni plačani zaposlitvi za določen čas in s tem torej lastnemu materialnemu okoriščenju prednost pred izpolnitvijo obveznosti iz naslova pravnomočne obsodilne sodbe tako potrjuje popolno izneverjenje do izrečene kazenske sankcije, v okviru katere mu je navkljub storitvi kar treh kaznivih dejanj in ne glede na njegovo predhodno kaznovanost sodišče prve stopnje vseeno dalo možnost, da ostane na prostosti ter izvršeno neodplačno oddela v splošno korist.
kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - sosporništvo - enotno sosporništvo - ugovor res iudicata - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - objektivna identiteta tožbe - subjektivna identiteta - res iudicata kot procesna ovira - zavrženje tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe - vsebinsko obravnavanje tožbe
Za ugotovitev, da gre že za razsojeno stvar, mora med tožbenima zahtevkoma obstajati tudi subjektivna identiteta, kar je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo in pravilno povzelo tudi temeljno pravilo v pravdnem postopku, da sodba učinkuje zgolj med pravdnima strankama (res iudicata ius facit inter partes), saj le takšno pravilo zagotavlja pravico do kontradiktornega postopka kot enega od ustavnih procesnih jamstev. Ali povedano drugače, pravnomočna odločitev sodišča lahko zavezuje le stranke postopka. A je v nadaljevanju sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo tudi, da je dopustna izjema od tega pravila in da v "nujnih“ primerih pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oz. erga omnes).
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. ZPP člen 7, 7/1, 212, 328, 362, 362/2.
misija - slovenska vojska - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - novote - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Tožnik ni za noben dan, ko naj bi mu bila kršena pravica do tedenskega počitka, navedel, ob kateri uri naj bi se mu počitek pričel, niti kdaj naj bi se ta končal, oziroma kdaj je pričel z delovnimi nalogami in kdaj z njimi končal, čeprav je bilo trditveno in dokazno breme na njem. Le povsem na splošno je navajal, da je pred patruljo in po patrulji opravljal naloge, zaradi katerih mu tedenski počitek pred nastopom nove delovne naloge ni bil zagotovljen, ter predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1, 49/2, 50.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - dokaz s sodnim izvedencem - pridobitev pravice do uveljavljanja plačila - skrbnost dobrega strokovnjaka - izdelava elaborata parcelacije - zavrnitev zahtevka za plačilo - pripombe na izvedensko mnenje
Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče. Sodišče bi lahko odmero nagrade za delo sodnega izvedenca zavrnilo le, če bi bilo mnenje izdelano očitno v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in izvedenec na zastavljena vprašanja ne bi odgovoril.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - seznanitev s kršitvijo - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno navaja, da se kršitev iz odpovedi nanaša na obdobje, preden je bil tožnik sploh seznanjen s pisnim opozorilom po 85. členu ZDR-1. Ker je bil s pisnim opozorilom seznanjen 29. 8. 2019, bi mu tožena stranka lahko zakonito podala redno odpoved iz krivdnega razloga le za kršitve, ki bi jih storil po seznanitvi s pisnim opozorilom, saj je namen opozorila prav v tem, da delavec v nadaljevanju ne krši več pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Na to jasno kaže formulacija prvega odstavka 85. člena ZDR-1, ki določa možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pritožbene novote - ukinitev delovnega mesta - višina denarnega povračila - posebno varstvo pred odpovedjo - sprememba sodbe - obrazložitev odpovedi - COVID-19 - datum sodne razveze
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, je bila tožnica zaposlena pri tožencu 38 let in 8 mesecev. V okviru možnosti za novo zaposlitev je pomembna okoliščina, da je tožnica (univerzitetni diplomirani organizator dela) aktivna pri iskanju nove zaposlitve, vendar je še ni uspela najti. Pritožba sicer navaja, da nima nobenih možnosti za novo zaposlitev, vendar po oceni pritožbenega sodišča na podlagi njene trenutne brezposelnosti ni mogoče s prepričanjem sklepati, da bo takšno stanje pri tožnici dejansko trajalo vse do njene upokojitve. Pritožba pa v okviru zaposljivosti utemeljeno izpostavlja, da je tožnica delavka pred upokojitvijo in ima kot takšna vendarle slabše izglede za zaposlitev, prav tako nima raznovrstnih delovnih izkušenj, saj jih je pridobila zgolj pri tožencu. Glede okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti odpovedi, pritožba poudarja, da so bili ti v celoti na strani toženca. V okviru kriterija upoštevanja pravic, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ji je bilo priznano denarno nadomestilo za primer brezposelnosti za 19 mesecev. Zmotno je zavzemanje pritožbe, da je treba upoštevati tudi to, da bo zaradi upokojitve z znižano starostno mejo tožnica vsak mesec prikrajšana pri pokojnini za 80,72 EUR v primerjavi z redno upokojitvijo, kar v 30 letih znese skoraj 30.000,00 EUR. Denarno povračilo je namreč nadomestilo za reintegracijo in se ne razteza na nadomestilo v zvezi s tožničinimi bodočimi pokojninskimi prejemki, pri čemer tudi to, ali se bo dejansko upokojila ob znižani starosti in ne redno, ni gotova okoliščina. Glede na vse obrazloženo znaša po oceni pritožbenega sodišča primerno denarno povračilo 14 plač.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055265
ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/1, 277/1-1, 277/2, 278, 278/1. KZ-1 člen 257, 257/3.
oškodovanec kot tožilec - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Prevzem pregona zoper osumljenca zaradi kaznivega dejanja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 po tistem, ko je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, je dopusten pod pogojem, da je prevzemnik pregona oškodovan. Ob ugotovitvi, da ta pogoj ni izpolnjen, se obtožnica oškodovanca kot tožilca kot nedovoljena zavrže iz razloga drugega odstavka 277. člena ZKP.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - spolna nedotakljivost
Pravilno je pojasnjeno, da nepremoženjska škoda po 181. členu OZ ne izključuje drugih vrst nepremoženjske škode iz prvega odstavka 179. člena OZ, če so te podane.