URS člen 158. ZFPPIPP člen 22, 310, 310/3, 311, 311/3.
prijava izločitvene pravice - zavrženje prijave terjatve - res iudicata - identičnost pravne in dejanske podlage - preizkus prijave izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice
Pritožnik pravilno navaja, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 3. 2018 ni odločilo o upnikovi izločitveni pravici, temelječi na določbi tretjega odstavka 22. člena ZFPPIPP, temveč le o tem, da je ta prerekana in koga se napoti na pravdo za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice. Z izpodbijanim sklepom pa je ugotovilo, da sta prijavi izločitvene pravice z dne 12. 11. 2018 in 10. 10. 2017 vsebinsko enaki ter da je bilo o prijavi izločitvene pravice z dne 12. 11. 2018 že odločeno, vendar v tem smislu (ko je navedlo, da gre za res iudicato), da je bila ta že preizkušena ter da zato ponovno odločanje oziroma njeno preizkušanje ni možno, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Upnik je namreč prijavo izločitvene pravice z dne 10. 10. 2017 temeljil na povsem isti dejanski in pravni podlagi kot prijavo z dne 12. 11. 2018.
OZ člen 190. SPZ člen 68, 72. ZPP člen 110, 110/2, 339, 339/1.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - solastnina - skupna lastnina - povrnitev stroškov - stroški upravljanja in obratovanja - sorazmerno plačilo
Če kateri od solastnikov pri poravnavi stroškov in bremen skupne stvari plača več kot odpade nanj z upoštevanjem njegovega solastninskega deleža, ima pravico od preostalih solastnikov zahtevati povrnitev razlike, vendar od vsakega solastnika le glede na njegov solastninski delež. V tem delu je namreč solastnik, ki je plačal celoten račun, izpolnil tujo obveznost v smislu 190. člena OZ. Sprejeta odločitev, da mora toženka povrniti tožnici le nanjo odpadajoči znesek vtoževanih stroškov, ki jih je namesto nje plačala tožnica, je torej sprejeta ob pravilni uporabi 68. člena SPZ in 190. člena OZ.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - upravičenost izvedenca do nagrade - upravičenost do plačila - naloga izvedenca - opravljanje dodatnih nalog - nova nagrada
Če bo moral izvedenec v nadaljevanju postopka še kaj storiti, mu bo to sodišče odredilo in za novo nalogo tudi odmerilo novo nagrado. Pritožnik torej zmotno meni, da izvedenec do plačila (še) ni upravičen, ker izvedenčevo delo (morda) še ni končano.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - blokada sredstev na računu
Dolžnik poudarja ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima blokiran transakcijski račun. Vendar to ne pomeni, da je lahko oproščen plačila preostale sodne takse 44,00 EUR. Sodišče je pravilno pojasnilo zakaj dolžnik, kljub blokadi računa, ne more biti oproščen plačila tega zneska.
ZSReg člen 31, 31/2, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34/1, 34/1-3. ZGD-1 člen 390, 390-1, 511, 511/1, 511/3, 522. ZPP člen 140, 140/4, 325, 343a.
izbris družbenika iz sodnega registra - izključitev družbenika - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - neveljavnost sklica skupščine - sklic skupščine - pooblaščenec za sprejem pisanj - nasprotje interesov - ničnost sklepov skupščine - nadomestni sklep - dopolnilni sklep - zahteva za sklic skupščine
Glede na navedena med udeleženci nesporna dejstva o tem, da je kot pooblaščenka za sprejem pisanj za subjekt vpisa zahtevo družbenikov za sklic skupščine sprejela G. G., direktorica družbenika D. d. o. o., po presoji pritožbenega sodišče vročitev zahteve za sklic skupščine ni pravilna. Vročitev po pooblaščencu kot posredniku vročitve naslovniku je po naravi stvari dovoljena le v primeru, če gre za realno pričakovanje, da bo oseba, ki je sprejela pisanje, z njim tudi pravočasno seznanila naslovnika, ni pa dovoljena vročitev preko osebe, pri kateri obstoji realna nevarnost, da zaradi navzkrižja interesov pisanja ne bo (pravočasno) izročila naslovniku.
ZPP (ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem in registrskem postopku, kot vrsti nepravdnega postopka) v četrtem odstavku 140. člena izrecno določa, da izročitev pisanja drugi osebi (kot naslovniku) ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Pravna teorija v pojem nasprotnika vključuje tako nasprotno stranko, kot tudi stranskega intervenienta na strani nasprotne stranke.
Glede na predmet odločanja na skupščini subjekta vpisa, to je izključitev družbenika B. B. iz družbe, je evidentno, da je šlo v razmerju med družbenikoma D. d. o. o. (ki je na skupščini glasoval za izključitev) in B. B., katerega interes je ohranitev statusa družbenika v subjektu vpisa, za nasprotje interesov. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča v izpostavljenih okoliščinah obravnavanega primera nepravilna vročitev zahteve družbenikov za sklic skupščine poslovodji subjekta vpisana na zgoraj opisan način na mestu uporaba četrtega odstavka 140. člena ZPP o nedovoljenosti take vročitve. Čim pa je tako, ni bil izpolnjen pogoj za sklic skupščine po družbenikih subjekta vpisa po tretjem odstavku 511. člena ZGD-1. Skupščina je bila sklicana nepravilno, sklepi, sprejeti na njej, pa nični.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057274
ZKP člen 42, 42/4, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 171, 171/1, 173, 173/3, 173/4, 191, 191/1, 192, 192/2. URS člen 22.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje spolnega nasilja - isti historični dogodek - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - načelo ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - zavrženje zahteve za izločitev višjih sodnikov - zahteva za izločitev predsednika senata - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Iz navedenega pa bi bilo razbrati, da so obdolžencu tokrat očitana dejanja bila ne le storjena v istem časovnem obdobju, temveč se po spremembi obtožbe (21. 7. 2021, list. št. 1076) v izpostavljenem delu oba postopka nanašata tudi na iste historične dogodke. Pri tem ni spregledati, da se je prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi na več mestih tudi sklicevalo na pravnomočno sodbo II K 12377/2016 z dne 12. 1. 2017, vendar tega, zakaj meni, da v obravnavani zadevi (točka I izreka izpodbijane sodbe) ne gre za že razsojeno stvar, ni pojasnilo. Z ničemer ni obrazložilo, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih meni, da v obravnavani in že pravnomočno razsojeni zadevi ne gre za enakost dejstev oziroma po vsebini za isto stvar. Sodišče namreč ne sme iste osebe za isto kaznivo dejanje dvakrat kaznovati (načelo ne bis in idem) oziroma meritorno odločati o obtožbah zoper isto osebo zaradi kaznivih dejanj, o katerih že obstoja pravnomočna sodna odločba (res iudicata). Glede na to, da se pri uporabi načela ne bis in idem ne presoja, ali gre za eno dejanje v procesnem smislu, temveč je pomembna enakost dejstev, ne pa enakost pravne opredelitve, saj se prepoved ponovnega sojenja ne nanaša na konkretno pravno opredelitev nekega dejanja, temveč na določen historični dogodek, o katerem je že bilo razsojeno, bi torej prvostopno sodišče v obravnavani zadevi vendarle moralo pojasniti, zakaj meni, da v obeh postopkih ne gre za isto stvar in da v tem postopku očitana kazniva dejanja ne izhajajo iz dejstev, ki so identična in bistveno enaka dejstvom, ki so bila podlaga za odločanje v že izpostavljenem postopku II K 12377/2016 (točka 2 izreka). Glede na to, da je pri odmeri kazni v že navedeni zadevi II K 12377/2016 sodišče kot obteževalne okoliščine (točka 5 navedene sodbe) tudi upoštevalo "posebno moralno zavržnost tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi je obtoženec grobo posegel v dostojanstvo in intimo oškodovanke, prav tako pa tudi svojih dveh mladoletnih otrok A. A. in B. B., ki sta bila izpostavljena ne le verbalnemu in fizičnemu nasilju obtoženca nad oškodovanko, temveč tudi spolnemu nasilju, ko sta opazovala spolne odnose svoje matere z različnimi moškimi in tudi z domačim psom, kar je na njiju pustilo določene posledice ..." se pritožbenemu sodišču vsekakor postavlja vprašanje, ali vendarle obdolženec tudi za tokrat obravnavana kazniva dejanja ni bil že obsojen. Izpostavljeno okoliščino je vsekakor treba oceniti. Ker prvostopno sodišče tega ni storilo, izpodbijana sodba v tej smeri nima ustreznih razlogov, torej razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, na kar je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
neupravičena obogatitev - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - prenehanje pooblastila - poslovna sposobnost - prepozna pripravljalna vloga
Pritožbeno sodišče sprejema stališče, da bi morala tožnica, če je posredovala izvedensko mnenje v preveritev drugemu psihiatru z namenom podaje pripomb, o tem obvestiti sodišče in zaprositi za podaljšanje roka za pripombe ali za prestavitev naroka za glavno obravnavo zaradi pridobitve drugega mnenja, bodisi obsežno pripravljalno vlogo vložiti dovolj zgodaj, da bi jo bilo mogoče pred narokom vročiti nasprotni stranki, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bi bila potrebna preložitev naroka. Sodišče prve stopnje je ob presoji pravočasnosti vložene vloge utemeljeno zaključilo, da je tožnica v osmi pripravljalni vlogi navajala nova dejstva, ki bi jih lahko brez svoje krivde navedla že prej. Navedba novih dejstev in dokazov dva dni pred narokom za glavno obravnavo bi zavlekla spor.
Izvedenka je dosledno povzela, da iz zdravstvene dokumentacije neposredno po prvi možganski kapi in rehabilitaciji zapustnika, kot tudi po drugi možganski kapi, izhaja, da so pri zapustniku upadle kognitivne sposobnosti. Vendar to samo po sebi še ne pomeni, da zapustnik ni bil več sposoben odločati o sebi in premoženjskih pravicah, kot zmotno navaja tožnica v pritožbi. Sodna izvedenka je jasno navedla, da je bil zapustnik po prvi možganski kapi še popolnoma poslovno sposoben in je jasno izražal svojo voljo, po drugi možganski kapi pa ni bil več v celoti opravilno sposoben, vendar je vedel, kaj hoče. Bistveno je, da se je dogovorjeni način o razpolaganju z denarnimi sredstvi med zapustnikom in toženko (v imenu in za račun zapustnika) ves čas izvrševal na podoben način, ki je bil dogovorjen še v času popolne zapustnikove poslovne sposobnosti, in ne morebiti šele v času druge možganske kapi, ko so bile kognitivne sposobnosti zapustnika okrnjene.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - zapadlost terjatve
Upnik se utemeljeno sklicuje na tretji odstavek 20.a člena ZIZ, ki ureja zapadlost v primeru nastopa drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu in kako se ta dokazuje. Utemeljeno navaja, da gre za specialno določbo v primerjavi s splošno določbo 26. člena ZIZ.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravočasnost pritožbe - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Po pogodbi, sklenjeni med Pošto Slovenije in družbo Petrol o sprejemanju in izročanju poštnih pošiljk, je mogoče priporočene poštne pošiljke oddati tudi na pooblaščenih bencinskih servisih družbe Petrol.
Drugi dolžnik utemeljeno navaja, da je bil upnik obveščen o možnosti preprečitve odklopa po predhodnem obvestilu po 151. členu EZ-1 s sklenitvijo pogodbe o dobavi z drugim dobaviteljem, da mu je prvi dolžnik posredoval ponudbe za sklenitev pogodbe, na podlagi katerih je upnik izračunal, da bo ob sklenitvi nove pogodbe z drugim dobaviteljem do konca leta 2021 utrpel cca 10.000,00 EUR premoženjske škode, da to izhaja iz trditev upnika in ne bi smele biti obravnavane kot sporne. Upnik je imel zadosti časa najti drugega operaterja in preprečiti grozeči odklop.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sorazmernost - pravnomočna obtožnica - odprava začasnega zavarovanja
Dne 3. 12. 2021, torej z odločitvijo zunajobravnavnega senata, da kot neutemeljene zavrne ugovore zoper obtožnico, je slednja postala pravnomočna. V tej fazi kazenskega postopka, torej ko je kazenska zadeva v fazi razpisa glavne obravnave, se sodišče druge stopnje ni pristojno spuščati v presojo utemeljenosti vložene pravnomočne obtožnice, kar bo lahko le predmet nadaljnjega postopka na kontradiktorni glavni obravnavi. Da je še vedno podan utemeljen sum storitve obtožencem očitanih kaznivih dejanj, pa je kot že rečeno bilo nazadnje dognano s pravnomočno obtožnico, kar pomeni, da je na ravni zahtevanega dokaznega standarda tudi izkazano, da naj bi obe blagovni znamki predstavljali vrednost 35.450,476,33 EUR, kolikor znaša tudi predmet začasnega zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055387
ZIZ člen 34, 34/4, 239, 272, 272/1, 272/2, 273. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZFPPIPP člen 34.
izključitev družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - omejitev glasovalnih pravic - nujnost izdaje začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - premoženjska škoda - pogoj reverzibilnosti
Tožeča stranka ne more uspeti s svojimi trditvami, da je izpolnjen pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe za zavarovanje njene terjatve (izključitev družbenika iz družbe), ker bi bila sicer izpolnitev njene terjatve v primeru začetka stečajnega postopka nad družbo onemogočena in bo njena zahteva za sodno varstvo izgubila pomen.
Zmanjšanje vrednosti premoženja predstavlja materialno škodo. Materialna škoda pa ni tiste vrste škoda, ki bi bila sama po sebi težko nadomestljiva. Ta škoda se v okviru preizkusa obstoja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe upošteva le, če bi bilo za tožečo stranko eksistenčnega pomena.
Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da dolžniku ne bi nastale hujše posledice od tistih, ki bi nastale upniku, če začasna odredba ne bi bila izdana. Odvzem dela glasovalnih pravic predstavlja hud poseg v ustavno zagotovljene pravice dolžnika (svobodna gospodarska pobuda), zato je utemeljen le v primerih ko grozi težko nadomestljiva škoda in ni na voljo drugih primernih ukrepov.
V bistvu je v predlagani regulacijski odredbi jasno izražen namen tožeče stranke, da že med trajanjem postopka pridobi popolno oblast in nadzor nad poslovanjem družbe. To pa presega namen regulacijske začasne odredbe.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Terjano plačilo sodne takse po izpodbijanem plačilnem nalogu se nanaša na dolžnikovo pritožbo zoper sklep o umiku ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek obrazložitve sklepa), kar pritožbeno ni sporno. Nanaša se torej na pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva iz razloga neplačane takse, za kar šesti odstavek 10. člena ZST-1 določa, da se taksa ne plača.
ZIZ-UPB4 člen 243, 245.. ZST-1 tarifna številka 4011, 4013.
ugovor zoper plačilni nalog - postopek zavarovanja
Pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini je torej „postopek na prvi stopnji“ iz tarifne številke 4013 ZST-1 izvršilni postopek, saj upnik trdi, da že razpolaga z izvršilnim naslovom, zakon pa drugega pogoja za zavarovanje ne zahteva.
izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pogrebni stroški - obročno plačilo dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je račun za pogrebne storitve utemeljen, saj je tožena stranka te storitve naročila. Tožeči stranki je nastala terjatev po opravljenih storitvah, toženec pa je bil naročnik teh storitev. Tožeča stranka je upravičena do plačila svojih storitev ne glede na to, ali plačniku pripada refundacija s strani CSD.
Toženec ugovarja, da si želi obročnega plačila in da sodišče ni izvedlo dokazov. Ker gre za spor majhne vrednosti in nobena stranka ni predlagala obravnave, toženec pa tudi ne dokazov, obravnava ni bila potrebna.
regulacijska začasna odredba - dobavitelj električne energije - izpolnjevanje pogodbe
Upoštevaje ugotovljen časovni okvir 23 dni od obvestila do pretečega odklopa, prvi dolžnik utemeljeno navaja, da je imel upnik zadosti časa zamenjati dobavitelja električne energije in si zagotoviti nadaljnjo nemoteno oskrbo ter da to zanj ni predstavljalo pretežkega dodatnega bremena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060212
KZ-1 člen 29, 29/4. ZKP člen 248.
poskus kaznivega dejanja velike tatvine - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - neprištevnost storilca - zmožnost razsojanja - voljna sposobnost - sodni izvedenec - alkoholiziranost - osebnostna ali vedenjska motenost - odvisnost od alkohola - actio libera in causa
Sodišče prve stopnje je v okviru presoje, ali je posameznik prišteven ali ne, pravilno postopalo in najprej ugotavljalo obstoj biološkega pogoja neprištevnosti. Ker sodišče za ugotavljanje obstoja duševnih motenj in abnormnosti nima ustreznega strokovnega znanja, mora za ugotavljanje slednjih angažirati sodnega izvedenca psihiatrične stroke in je na njegov izvid in mnenje tudi vezano. V ta namen je sodišče prve stopnje angažiralo sodnega izvedenca dr. D. D. in zaradi nejasnosti v njegovem izvedenskem mnenju še dr. C. C. Po ugotovljenem obstoju biološkega pogoja neprištevnosti mora sodišče ugotavljati še obstoj psihološkega pogoja neprištevnosti in presoditi ali je prvi vzrok drugemu. Psihološki pogoj neprištevnosti je predmet vrednostne presoje sodišča in sodišče pri presoji ni vezano na izvid in mnenje sodnega izvedenca. Kljub temu pa sodišče tudi pri presoji obstoja psihološkega pogoja neprištevnosti izhaja iz izvedenskega mnenja in presoja, ali je diagnosticirana abnormnost obtoženca vplivala na njegovo sposobnost presoje in odločanja, kar mora sodni izvedenec sodišču opisati, pojasniti, pokazati mehanizme vplivanja določene abnormonosti na motnje v zaznavanju, mišljenju, razsojanju, zavesti, čustvovanju in volji. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je sodni izvedenec dr. C. C. dosegel zahtevane standarde in mu utemeljeno sledilo ter po tako opravljeni celostni presoji sprejelo zaključek o neprištevnosti obtoženca v trenutku izvršitve kaznivega dejanja (tempore criminis).
Sodni izvedenec je pravilno upošteval poročilo toksikološke preiskave, ocenil vpliv alkohola pri konkretnem obtožencu in ugotovil, da je pri obtožencu, zaradi vpliva psihoaktivnih substanc, razum odpovedal in je reagiral tako kot je čutil ter je bilo njegovo ravnanje avtomatizirano. Vzrok stanju obtoženca sta bila alkohol kot vodilni in osebnostna motnja, katere karakteristike je alkohol le še stopnjeval. Ker pa ni mogoče ločiti, v kolikšni meri je na ravnanje obtoženca vplivala osebnostna motnja, prisotnost alkohola in benzodiazepama, in je potrebno vse tri elemente upoštevati kot celoto, ni mogoče pritrditi pritožnici, da je obtoženec storil kaznivo dejanja zaradi disocialne osebnostne motnje.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
V nasprotju s pritožnikoma, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvo sodišče predmetno zadevo presojalo tudi v luči odločbe Ustavnega sodišča z dne 18. 9. 2013, št. Up-383/11 in dognalo, da v obravnavanem primeru niso bile dokazane tako izjemne okoliščine, ki bi pripeljale do kolizije med pravnomočno odločbo družinskega sodišča in načelom največje otrokove koristi.
kaznivo dejanje goljufije - zastaranje kazenskega postopka - absolutno zastaranje kazenskega pregona - kršitev kazenskega zakona - COVID-19 - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - kontinuirana kriminalna dejavnost - razsojena stvar - kršitev načela ne bis in idem - procesna ovira - stroški kazenskega postopka - napotitev na pravdo
Med izvršenimi kaznivimi dejanji in kasneje odkritim in obravnavanim kaznivim dejanjem, za katerega teče kazenski postopek v Republiki Sloveniji, poleg zunanje krajevne (vsa storjena v Republiki Avstriji) in časovne povezanosti (konec leta 2006), obstaja tudi taka notranja povezava (isti modus operandi – z zavajanje glede svoje zmožnosti in voljnosti vrniti plačilo zapeljal oškodovance k posojilu, zato je dejanja šteti za del obtoženčeve enotne in kontinuirane kriminalne dejavnosti), da protipravnosti dejanja in krivde obtoženca v zvezi z enim od kaznivih dejanj ni mogoče ustrezno ovrednotiti brez upoštevanja okoliščin, ki so vodile do izvršitve drugega kaznivega dejanja, in bi vrednotenje okoliščin v ločenih postopkih pomenilo nenaravno delitev enotnega življenjskega dogajanja. Sodišče druge stopnje je presodilo, da obravnavana zadeva dovoljuje uporabo izjeme, ki jo kot možno dovoljuje VS RS v sodbi I Ips 36893/2010-423. Pritrditi je zato drugo pritožniku, da je v obravnavani zadevi prišlo do kršitve načela ne bis in idem (kršitev 3. točke 372. člena ZKP), saj se je obtožencu sodilo dvakrat na podlagi pretežno enakih dejstev, in sicer v Republiki Avstriji in v Republiki Sloveniji. Očitki iz obravnavanega kazenskega postopka ne obsegajo dodatnih dejstev, ki bi pomenili poseg v objektivno identiteto obeh dejanj.