ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPP člen 337, 337/1.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - slovenska vojska - pritožbene novote - opredelitev sodišča do dokazov
Sodišče prve stopnje je sledilo novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba pri presoji, ali je vojaku na mednarodni misiji zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena te pravice. Zlasti režim dela in bivanja na mednarodni misiji (omejitev gibanja izven baze, nošnja uniforme, spoštovanje urnika in hišnega reda …) in s tem povezane omejitve same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je delal v dneh, ki so zavedeni kot prosti, pri čemer ne zadošča le, da gre za vodjo oziroma da je bila za pripadnike določena povišana pripravljenost ali stalna dosegljivost.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja - zagovor - zmotna uporaba materialnega prava
Priznanje tožnika, da je 29. 10. 2020 napačno pripravil artikle, po presoji pritožbenega sodišča ne dosega pravnega standarda resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj zaradi očitane kršitve ni bilo onemogočeno nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi (še posebej glede na izpoved B. B., da sta bili dve napaki na teden še dopustni). To pa pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
izvedenina - dopolnilno izvedensko mnenje - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sklepa
Dne 25. 1. 2022 je sodišče prejelo vlogo izvedenca, v kateri je predlagal svojo izločitev, v zvezi z naloženo dopolnitvijo izvedenskega mnenja pa je zapisal, da vztraja pri podanem mnenju in da na ponižujoče in žaljive navedbe v pripombah toženca na izvedensko mnenje, ki presegajo nivo strokovnega dialoga in odvetniške etike, ni vredno odgovarjati. Vlogi je predložil račun, v katerem je za dopolnitev mnenja po sklepih sodišča z dne 7. in 18. 1. 2022 uveljavljal plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov. Iz navedenega po presoji pritožbenega sodišča jasno izhaja, da izvedenec ni izdelal dopolnilnega izvedenskega mnenja, v katerem bi se opredelil do pisnih pripomb strank, zato ni upravičen do povrnitve stroškov in plačila za delo, ki jih je zahteval v vlogi z dne 24. 1. 2022.
ZPP člen 8, 163, 163/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne vsote - nastanek zavarovalnega primera - splošni in posebni zavarovalni pogoji - dokazna ocena sodišča - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - nedovoljene pritožbene novote - upoštevanje odbitne franšize
Sodišče prve stopnje je v postopku kot stranko zaslišalo prokurista tožeče stranke, to pa pomeni, da je verodostojnost njegove izpovedi lahko neposredno ocenilo v skladu z 8. členom ZPP, vključno z njegovimi odgovori na vprašanja, ki mu jih je ob zaslišanju postavljala tožena stranka. Na ta način toženi stranki po presoji višjega sodišča z zavrnitvijo dokaznega predloga za pridobitev celotne policijske dokumentacije in tožilskega spisa ni bila kršena pravica do izjave oziroma do izpodbijanja navedb tožeče stranke.
pogodba o ugotovitvi obsega in delitvi skupnega premoženja - vlaganja v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj v nepremičnino - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - negativna dejstva - odločilna dejstva - dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme
Materialno trditveno in dokazno breme je ves čas postopka na isti stranki, medtem ko je procesno trditveno in dokazno breme odvisno od navedb in dokazov nasprotne stranke in v postopku prehaja od ene na drugo. Procesno dokazno breme stranki na podlagi 212. člena ZPP omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke, zaradi katerih bi bila sicer zaradi materialnega dokaznega bremena soočena z neuspehom v pravdi.
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je toženec s tem, ko je vgradil cenejši rabljeni del, zaračunal pa dražjega novega, ki ga dejansko ni vgradil, za to razliko v ceni obogaten, tožnik pa prikrajšan, ne da bi za to obstajal temelj (190. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055143
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 347, 347/3, 347/3-1.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - denacionalizacijski postopek - odločba o denacionalizaciji - poslovni prostor - dejanska etažna lastnina - solastninska pravica - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki solastninskega deleža na nepremičnini - pritožbena obravnava
Ker zaradi zmotne presoje, da je med pravdnima strankama nesporno, da je bil poslovni prostor vrnjen le v solastninskem deležu, sodišče ni ocenilo dokazov, predloženih za dokazovanje trditve, da je bil v denacionalizacijskem postopku vrnjen celoten poslovni prostor.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - zahteva za sklenitev glavne pogodbe na podlagi sklenjene predpogodbe - predpogodba - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost
Ob predpostavki, da je predpogodba veljavno sklenjena, tožnika tako utemeljeno pričakujeta sklenitev prodajne pogodbe. Tožnika v predlogu za začasno odredbo pravilno opozarjata, da bo uveljavitev terjatve na sklenitev prodajne pogodbe v celoti onemogočena, če bo toženec predmetne nepremičnine odsvojil dobrovernemu tretjemu. S tem opozorilom sta glede na specifičnost terjatve, katere zavarovanje predlagata, za verjetno izkazala obstoj objektivne nevarnosti, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev njune terjatve onemogočena. Pri zavarovanju nedenarne terjatve zadošča objektivna (in ne subjektivna) nevarnost.
opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - uradno dejanje - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja
Konkretni del opisa, iz katerega jasno izhaja, da je šlo za kršitev javnega reda in miru s strani obdolženca, zaradi česar so bili policisti poslani na kraj in nad obdolžencem začeli izvajati postopek, kasneje pa mu v skladu z ZJRM-1 izdali še plačilni nalog, v povezavi s podano pravno podlago uradnih nalog policistov iz abstraktnega dela opisa, torej postopanje po 4. členu ZNPPol in 7. členu ZJRM-1, po presoji pritožbenega sodišča zadostno konkretizira uradno dejanje, ki so ga opravljali policisti, to je vzdrževanje javnega reda.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - spor o nedopustnosti izvršbe - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - subjektivni in objektivni kriterij - krajevna pristojnost - pristojnost za spore v izvršilnem postopku
Spor med dolžnikom in upnikom o nedopustnosti izvršbe ne predstavlja spora o stvarnih pravicah, zato glede uporabe postopka v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti objektivnega kriterija iz drugega odstavka 481. člena ZPP.
formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - predlog za pregon - upravičena oseba - več oškodovancev
Če je s kaznivim dejanjem oškodovanih več oseb, se pregon začne oziroma nadaljuje na pregon kateregakoli od njih. Za vložitev obtožnega predloga tako zadošča, da je eden od oškodovancev podal predlog za pregon.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - zavrženje predloga - najtesnejša vez s pravom - razveljavitev sklepa
Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti zadnjega stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Tako se izkaže, da je odločilna okoliščina, ki kaže na najtesnejšo zvezo z našim pravom, dejstvo, da je pogrešani zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin na območju sodišča prve stopnje oziroma Republike Slovenije. Zato po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP).
Kadar oporoka ne izraža prave zapustnikove volje ali če pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike, je takšna oporoka izpodbojna. Prenehanje njenega obstoja je mogoče doseči z zahtevkom za njeno razveljavitev (61. in 76. člen ZD). Če pa zapustnikov podpis na oporoki ni pristen in je torej oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. V takem primeru je po prvem odstavku 181. člena ZPP mogoče zahtevati ugotovitev njene nepristnosti oziroma ničnosti po splošnih pravilih o pogojih za veljavnost pravnih poslov (51. člen v zvezi s 14. členom in drugim odstavkom 1. člena OZ).
Sodišče si mora v skladu z 285. členom ZPP sicer prizadevati, da stranka postavi dejanskemu stanju ustrezen tožbeni predlog, ne sme pa namesto nje oblikovati tožbenega zahtevka, niti posegati v njene procesne dispozicije.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbene obveznosti - izpolnitev z zamudo - javna agencija - razlaga pogodbenega določila - nično pogodbeno določilo - pravna domneva - nepričakovan dogodek - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - načelo pacta sunt servanda - državna pomoč - upravna pogodba - pravna oseba javnega prava
Četudi toženec ne more doktorirati v imenu mlade raziskovalke, sodi tveganje, da mlada raziskovalka zaradi razlogov na njeni strani ne bo uspela pravočasno zaključiti doktorskega študija, v toženčevo notranjo sfero.
Ker je toženec že v sklenitveni fazi pogodbe lahko računal s tem, da bo zaradi narave dela in čakanja na objavo članka prišlo do zamude pri zaključku doktorskega študija, in se je kljub temu prijavil na razpis in sklenil Pogodbo, je s tem prevzel tveganje, da bo v posledici nastopa zamude moral plačati pogodbeno kazen.
V obravnavani zadevi je šlo za obliko državne pomoči in bi toženec pridobil neupravičeno konkurenčno prednost pred drugimi, če bi kljub zamudi obdržal celotna prejeta sredstva.
ZIZ člen 36.. ZPP člen 116, 431, 441.. ZST-1 člen 1, 1/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Drži, da novejša sodna praksa dovoljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi. Vendar, kot ugotavlja sam dolžnik, gre za primere, ko je sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine. Tak sklep ne obsega le dovolilnega dela, temveč tudi kondemnatorni del, v katerem je dolžniku naložena poravnava terjatve v 3 oziroma 8-dnevnem roku. S sklepom o izvršbi sodišče ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Postopek izdaje plačilnega naloga ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 431. do 441. členu, zato je pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje potrebno izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje (116. do 120. člen), ki predloga ne omejuje zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj upnik že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagal izvršbo, sodišče prve stopnje pa je s sklepom o izvršbi le dovolilo opravo izvršbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00055116
ZNP-1 člen 203, 214. OZ člen 302, 305, 305/1. ZST-1 člen 6, 34, 34/1, 34a.
sodni depozit - položitev stvari pri sodišču - pogoji sodnega depozita - prevzem deponiranega zneska - zastaranje pravice - zastaralni rok - vrnitev depozita - jemanje položenih stvari nazaj - plačilo sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Ko 214. člen ZNP-1 določa petletni rok za zastaranje pravice do prevzema deponiranega predmeta, to ne pomeni, da predlagatelj (dolžnik) ne bi mogel predlagati krajšega roka za prevzem. Kot je že bilo poudarjeno v sodni praksi, pogoje v postopku sodnega depozita določi predlagatelj, sodišče pa je nanje vezano.
nesklepčna tožba - nesklepčnost tožbe - naknadna nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - bistveno spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe - tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - razveza prodajne pogodbe
Razglasitev epidemije zaradi virusa COVID sama po sebi ne more pomeniti spremenjenih okoliščin po 112. členu OZ in nemožnost izpolnitve obveznosti tožeče stranke. Tožeča stranka je trdila, da zaradi epidemije ni mogla priti do kredita, ker so bile banke zaprte. Banke so delovale in samo ta okoliščina ne more biti dovolj, da bi bila tožba sklepčna.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27/7. ZIZ člen 34.
odvetniški stroški - potrebnost stroškov predloga za izvršbo z novim sredstvom - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da obravnavana vloga ni obrazložena vloga, kar bi šele utemeljevalo priznanje odvetniške nagrade za njeno sestavo. Navedena tarifna številka se nanaša na vloge, v katerih morajo stranke pojasniti dejansko stanje svojega zahtevka oziroma predloga in zanj predlagati dokaze, za podajo predloga za izvršbo z novim sredstvom izvršbe pa zadostuje že navedba novega sredstva izvršbe in utemeljevanje predloga ni potrebno (34. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Vsebina predloga za novo sredstvo izvršbe je tako manj zahtevna in obseg potrebnih navedb je zelo omejen, zato predloga za novo sredstvo izvršbe ni pravilno ovrednotiti po tarifni številki, ki jo je navedel upnik.
najemna pogodba - službeno stanovanje - odselitev v dom starejših občanov - slabo zdravstveno stanje - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - obstoj najemne pogodbe - aneks k najemni pogodbi - uporabnik stanovanja - pravni naslov za bivanje v stanovanju - zavrnitev tožbenega zahtevka
Ob veljavni najemni pogodbi je veljaven tudi aneks št. 1 k tej pogodbi, ki (še vedno) predstavlja podlago za toženčevo zakonito bivanje v stanovanju.