Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moral biti tožnik glede na zahtevno operacijo glave upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Glede na stališče vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 41/2020 so stanja, pri katerih je indicirano zdraviliško zdravljenje, v 45. členu Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) določena taksativno. Gre za zaključen krog stanj, pri katerih je zavarovanec upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Izven obsega določena v 45. členu POZZ sodišče niti s pomočjo sodnega izvedenca ne more odločati.
Ker zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (glej 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, je sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem omenjene priče iz pojasnjenega ″razloga nepotrebnosti″ (bolje tudi delne informativnosti) utemeljeno in pravilno zavrnilo. Ob tako pomanjkljivi toženčevi trditveni podlagi, niti drugih zaslišanj ne bi bilo dolžno izvesti.
Ne samo, da kljub vloženi pritožbi ostaja popolna neznanka, kako naj bi omenjena priča, ki ima vse napisano, konkretno lahko izpovedala kje, kdaj in kako je bilo, ampak izvedba tega dokaza zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena v nobenem primeru ne bi doprinesla k pojasnitvi dodatnih okoliščin konkretnega primera, saj le-te niso bile zatrjevane. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznega predloga so torej pravilni. Vtoževana terjatev je bila nesporna, medtem ko je na tožencu bilo trditveno breme, da konkretno pojasni okoliščine zatrjevanih dogovorov o kompenzaciji. Tega bremena toženec ni zmogel.
ZPSPP člen 24, 26. OZ člen 59, 59/3, 112, 333, 616, 616/1.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - aneks k najemni pogodbi - trajanje najemne pogodbe - razvezni pogoj - prenehanje najemnega razmerja - odpoved pogodbe - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je za opredelitev pogodbe, sklenjene za določen čas, odločilna opredelitev trajanja s točno določeno časovno točko. Meril za opredelitev najemne pogodbe, sklenjene za določen ali nedoločen čas, ZPSPP ne določa. Zato je razlago za navedeno časovno razmejitev najti v določbah OZ o zakupni pogodbi. Po prvem odstavku 616. člena OZ zakupna pogodba, katere trajanje ni določeno in ga iz okoliščin ali krajevnih običajev tudi ni mogoče določiti, preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi. Nedoločeno ali nedoločljivo trajanje zakupne pogodbe torej OZ v citiranem določilu opredeljuje kot pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas. A contrario: za pogodbo, sklenjeno za določen čas, je šteti tudi pogodbo, v kateri je rok trajanja določljiv z določenimi okoliščinami. V obravnavanem primeru najemnega razmerja sta pogodbeni stranki trajanje pogodbe omejili z nastopom oddaje najetih prostorov na podlagi javnega razpisa, torej je časovni interval veljavnosti pogodbe določljiv oziroma razvezni pogoj za prenehanje njene veljavnosti opredeljen. Čim pa je tako, gre za pogodbo, sklenjeno za določen čas.
ZDSS-1 člen 81, 81/1, 81/2, 81/3.. ZPP člen 339, 339/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec ni ugotavljal potrebe po pomoči in postrežbi drugega po določbah ZPIZ- 2 in Pravilnika, je dejansko protispisen, kot pravilno poudarja pritožba. Ob skladnih mnenjih IK I in IK II, da pri tožniku ni potrebe po pomoči in postrežbi drugega za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, sta izpodbijani odločbi najmanj preuranjeno razveljavljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. Čeprav res ni dolžnost sodišča, da izvaja naloge upravnega organa, temveč presoja pravilnost in zakonitost upravnih odločb, izpodbijana kasatorna sodba glede tega nima odločilnih razlogov, saj temelji na ugotovitvi, da naj upravni postopek ne bi bil izpeljan v celoti.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - uporabnina - pasivna legitimacija - ugovor pasivne legitimacije - solidarnost - trditveno in dokazno breme - prikrajšanje - obogatitev
Prepričanje tožencev, da bi moral tožnik posebej (dodatno) utemeljevati svoje prikrajšanje, je torej zmotno. Glede na navedeno stališče Vrhovnega sodišča lastnik ni dolžan posebej utemeljevati svojega prikrajšanja v povezavi z brezplačno uporabo njegove nepremičnine s strani osebe, ki za to nima pravnega naslova. Ko lastnik izkaže poseg v svojo lastninsko pravico (v obravnavani zadevi niti ni sporno, da toženca nepremičnino uporabljata), se trditveno in dokazno breme, da ta poseg ni protipraven (temveč temelji na določenem upravičenju, tj. dovoljenju oziroma prekariju, pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja itn.), prevali na toženca.
izvršilni stroški - stroški neizvedenega rubeža - neizveden rubež - neuspešen rubež - plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja
Ne glede na uspeh rubeža je izvršitelj upravičen do plačila za opravljeno delo in za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z njim. Te zneske mu mora plačati upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ta pa lahko njihovo povrnitev zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila, ki bi mu pripadalo za uspešno opravljen rubež (četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika).
ZST-1 člen 11, 12a, 12a/5, 12b. ZPP člen 212, 337, 337/1.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - bistveno spremenjene okoliščine - stečajni postopek - trditvena podlaga - nedovoljene pritožbene novote - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Pritožnica ima sicer prav, da v skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 (ki se uporablja v zvezi z drugim odstavkoma 12.b člena ZST-1) sodišče ugotavlja materialni položaj stranke in po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke. Vendar gre v obravnavanem primeru za situacijo, kjer sodišče o predlogu za oprostitev oziroma odlog odloča ponovno, torej o že razsojeni stvari. Kot je ustrezno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, torej ni dovolj, da sodišče ugotovi, ali stranka glede na njen materialni položaj izpolnjuje pogoje za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, temveč je stranka tista, ki mora podati ustrezne trditve, v čem se je njen materialni položaj spremenil od zadnjega odločanja o tovrstnem predlogu.
tržna vrednost nepremičnine - cenitev nepremične - pripombe k cenitvi
Dolžnica s ponavljanjem pripomb v pritožbi ne more izpodbiti sklepa o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnine, saj ta temelji na cenitvenem poročilu in na dodatnih pojasnilih cenilca, s katerimi je cenilec po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje prepričljivo zavrnil pripombe dolžnice.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - pravna kvalifikacija - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - neskladje z ustavo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.
Upoštevaje, da od pravnomočnosti tega sklepa (21. 4. 2017) še ni preteklo deset let (desetletna doba se bo iztekla 21. 4. 2027), je predlog za odpust obveznosti dolžnice zavrnilo. Pri tem ni navedlo, na kršitev katere določbe ZFPPIPP je sodišče v sklepu z dne 22. 3. 2017 oprlo odločitev.
Če se obravnavani primer iz sklepa nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.
Če pa se nanaša primer iz sklepa na katero drugo kršitev, ki je našteta v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (poleg kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP), bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor glede te meni, da določba druge alineje 2. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP (prav tako) ni v skladu z ustavo prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056928
DZ člen 138, 138/4, 141, 141/8, 190. ZNP-1 člen 55, 93, 93/2.
varstvo in vzgoja otroka - sprememba ureditve stikov - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - preživnina - znižanje preživnine - prosti preudarek - stroški preživljanja - spremenjene razmere - zmožnosti preživninskega zavezanca - otrokove potrebe - selitev v tujino - študij v tujini - finančni položaj - stroški postopka - stroški v nepravdnem postopku
Za obe dekleti je nedvomno koristno, da izkoristita možnost bivanja v tujini, ki jo ponuja materina napotitev na delo, si s tem širita obzorja, se naučita jezika, obogatita znanje in izgradita svojo osebnost. Pogojevanje soglasja nasprotnega udeleženca za bivanje v tujini in šolanje z znižanjem njegove preživninske obveznosti izkazuje nesposobnost preseganja lastnih interesov in nezmožnost zasledovanja otrokove koristi.
Ob ugotovitvi, da se skupna vzgoja in varstvo že dlje časa ne izvajata in sta zgolj zapisana na papirju, da je A. A. od očeta odtujena, da si želi biti zaupana v vzgojo in varstvo materi, ki boljše prepoznava njene potrebe in koristi, da med udeležencema ni tvorne komunikacije in da sta starša zaradi selitve predlagateljice in otrok v tujino fizično oddaljena, kar še nadalje onemogoča hitro skupno odločanje o dnevnih vprašanjih, je sprejeta odločitev o spremembi vzgoje in varstva v največjem interesu otroka.
Pred uveljavitvijo DZ je sodišče o sporih iz razmerij med starši in otroci odločalo v pravdnem postopku. Ker so bila splošna načela o povrnitvi pravdnih stroškov v pravdi neprimerna, je ZPP v 413. členu kot temeljno pravilo uzakonil merilo prostega preudarka. Obravnavano zadevo sodišče presoja v nepravdnem postopku, v katerem je osnovno pravilo pri odločitvi o povračilu stroškov postopka, da vsak udeleženec krije svoje stroške. Kljub omenjenemu kriteriju je zakonodajalec ohranil predhodno ureditev o uporabi prostega preudarka (55. člen ZNP-1).
Ni sporno, da je bila Pogodba o opravljanju storitev upravljanja poslovnega objekta A. z dne 19. 8. 1997 (v nadaljevanju Pogodba), ki ureja tudi način (ključ) obračunavanja stroškov obratovanja in upravljanja, ki odstopa od zakonsko predpisanega, sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov.
Pogodba v delu, v katerem spreminja ključ delitve stroškov, zaradi pomanjkanja soglasja vseh etažnih lastnikov ni veljavna. Ključ delitve torej s Pogodbo ni bil (veljavno) spremenjen, kar pomeni, da je treba stroške obratovanja in upravljanja obračunati po zakonsko določenem ključu delitve glede na uporabno vrednost posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine.
V skladu z jasno in ustaljeno sodno prakso je sprememba ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 2, 2-5. alinea, 1.
stroški izvršitelja - izvršba na premičnine - rubež premičnin
V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev, kajti iste premičnine ne morejo biti zarubljene večkrat, temveč izvršitelj o dodatnih rubežih napravi le zaznamek. Temu sledi tudi Pravilnik o tarifi, ki predvideva plačilo za zaznambo rubeža v rubežnem zapisniku, to pa je bistveno nižje od plačila za opravo rubeža.
osebni stečaji - začetek postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti - trajna nelikvidnost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - domnevna baza - izpodbojna zakonska domneva - posredno ali neposredno izpodbijanje domneve - likvidna sredstva
Dolžnik res ni izpodbijal predpostavk domnevne baze iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je pa podal trditve in predlagal dokaze, da kljub obstoju domnevne baze ne obstoji dejansko stanje, ki ustvarja domnevo.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je pravno domnevo mogoče izpodbijati na dva načina – posredno (z izpodbijanjem domnevne baze) ali neposredno (za izpodbijanje same domneve).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055114
ZKP člen 129, 129/1, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-9, 392, 392/6. KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kolektivno kaznivo dejanje - izvršitvena ravnanja - navidezni realni stek - prekoračitev obtožbe - delna razveljavitev sodbe - pravnomočnost - delna pravnomočnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, je sicer v skladu s šestim odstavkom 392. člena ZKP možna, kadar se posamezni deli dajo razveljaviti in izločiti brez škode za pravilno razsojo. Nerazveljavljeni deli sodbe postanejo na podlagi prvega odstavka 129. člena ZKP praviloma tudi pravnomočni in izvršljivi. Če del sodbe postane pravnomočen in tudi izvršljiv, je mogoče šteti, da je kazenski postopek v tem delu pravnomočno končan.
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, storilec lahko stori z različnimi oblikami izvršitvenih ravnanj, in sicer tako da prepovedano drogo proizvaja, predeluje, ponuja, ponuja naprodaj, kupuje, hrani, prenaša, posreduje, daje v promet, deli, izdeluje, nabavlja. Pri navedenem kaznivem dejanju gre za tako imenovani kolektivni delikt, ki pojmovno zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj. To pomeni, da gre v primeru več istovrstnih dejanj za navidezni realni stek in torej zgolj za eno kaznivo dejanje. Povedano drugače, v primeru navideznega realnega steka storilec z dvema ali več ravnanji izpolni zakonske znake ali prepovedane posledice dveh ali več kaznivih dejanj, vendar je kazensko odgovoren samo za eno.
psihiatrično zdravljenje - nadzorovana obravnava - nadzorovana obravnava v domačem okolju - paranoidna shizofrenija - zdravila - sorazmernost ukrepa
Med več možnimi zdravstvenimi posegi, ki imajo primerljive učinke, se izbere oziroma predlaga tistega, ki najmanj posega v osebno integriteto osebe, najmanj omejuje njeno osebno svobodo in ima najmanj neželenih učinkov.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00055397
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 24, 29, 29/1, 35. ZNP člen 26, 26/3. ZNP-1 člen 216.
vzpostavitev etažne lastnine - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - dokazni sklep - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
Sodišču ni bilo treba izvesti dokaza z zaslišanjem nasprotnega udeleženca. Njegova izpovedba, ob tem, da konkretnih trditev o sklepanju prodajne pogodbe ni podal, čeprav mu je sodišče za to odobrilo dodaten rok 30 dni, namreč ne predstavlja primernega dokaza za izkazovanje ustreznosti pravnega naslova. Pritožbeno sodišče dodaja, da ZVEtL-1 napotuje na uporabo določil nepravdnega postopka, za katerega je značilno, da sodišče dokaze izvaja brez dokaznega sklepa (tretji odstavek 26. člena ZNP), zato je neutemeljen tudi očitek, da sodišče dokaznega predloga ni zavrnilo.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 7, 7/1, 7/1-1c, 8, 58, 58/1.. ZPIZ-2 člen 2, 2/2, 8, 8/2, 198, 198/1, 199, 200, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - delovni spor - plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje
Tožnik utemeljuje, da mu delodajalec (tožena stranka) na podlagi delovnega razmerja ni plačal prispevkov za poklicno zavarovanje. Spor ne izhaja iz zavarovalnega, temveč iz delovnega razmerja. Plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje je ena izmed delodajalčevih obveznosti iz delovnega razmerja. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v zadevi R 27/2010, je delavec upravičen do bruto plače, davke in prispevke zanj pa je od bruto plače dolžan odvesti delodajalec. Tudi iz drugega odstavka 8. člena ZPIZ-2 izhaja, da poklicno zavarovanje financirajo delodajalci.
Gre za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
zamuda roka za vložitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - fikcija vročitve - rehabilitacija v zdravilišču - tujina - nenadna in nepredvidljiva bolezen - nepričakovan dogodek - upravičeni razlogi - dolžnost skrbnega ravnanja - pravica stranke do sodelovanja v postopku - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Odsotnost tožnika zaradi rehabilitacije v toplicah v tujini ne predstavlja nepričakovanega dogodka. Tožnik je imel možnost, da za čas odsotnosti ustrezno uredi sprejem sodnih pošiljk ali pooblasti odvetnika za zastopanje, še posebej, ker je sam sprožil sodni postopek, vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in bi lahko pričakoval odločitev sodišča in vročitev sodnega pisanja. Gre torej za njegovo odgovornost, kjer bi se posledicam s skrbnim ravnanjem lahko izognil.
dotacije - vrnitev denarnih sredstev - visoko šolstvo - vsebina pogodbenega razmerja - ocena izvedenega projekta - izpodbijanje ocene izvedenega projekta - subjektivna ocena - postopkovna pravila - napake v postopku - postopek ocenjevanja - končno poročilo - kvalitativna merila - pooblaščeni ocenjevalec - zmanjšanje sredstev javnega razpisa - izvedensko mnenje - pravno vprašanje - materialno procesno vodstvo - meje preizkusa v pritožbenem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - konkretizacija pritožbenega razloga - protispisnost - sodba presenečenja - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršilni predlog - predložitev neverodostojne listine
Toženka je s sklenitvijo Sporazuma pristala na to, da bo uspešnost njenega projekta ocenil tožnik sam s pomočjo svojega notranjega in zunanjega ocenjevalca, in sicer na podlagi kvalitativnih meril. Ocenjevanje na podlagi takšnih meril predstavlja subjektivno presojo oziroma zaznavo doseženih rezultatov projekta s strani pooblaščenih ocenjevalcev. Zato v primeru, ko je tožnikova ocena zadostno obrazložena na podlagi s pogodbo določenih kriterijev in so bila v postopku ocenjevanja spoštovana vsa postopkovna pravila, ki zagotavljajo neodvisnost in strokovnost ocenjevalcev, je toženka skladno s pogodbeno ureditvijo vezana na podeljeno oceno. To pomeni, da z vsebinskim nestrinjanjem s podeljeno oceno oziroma z drugimi strokovnimi mnenji (nepooblaščenih) strokovnjakov, ki prav tako predstavljajo subjektivno oceno projekta, ne bo uspela izpodbiti podeljene ocene toženkinega projekta. Ob preverjanju pravilnosti ocene zato sodišče niti sodni izvedenec ne moreta spreminjati ocene izvedenega projekta, pač pa lahko sodišče samo ugotovi njeno nepravilnost zaradi kakšnih napak v postopku ocenjevanja oziroma v primeru, če utemeljitev ocene glede na predpisane kriterije ne bi bila prepričljiva, zadostno utemeljena ali če ne bi temeljila na predpisanih kriterijih.
Toda kršitev po 8. točki ni taka, da bi višje sodišče nanjo pazilo po uradni dolžnosti, zato jo mora stranka konkretizirati. Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti namreč striktno, saj bi se sicer dopuščalo arbitrarno sojenje. Striktna razlaga o mejah pritožbenega preizkusa pa sodišču nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Ko stranka uveljavlja kakšno procesno kršitev, jo mora navesti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati procesnopravni sklep o obstoju procesne kršitve. Takšnim zahtevam pritožnica ni zadostila. S pritožbenimi navedbami o tem, da je v odgovoru na tožbo in nasprotni tožbi kot tudi v nadaljnjih pripravljalnih vlogah zatrjevala, da zunanji ocenjevalec ni upošteval postopkovnih pravil ocenjevanja in ni vpogledal v vse listine in druga priložena dokazila o izvedbi, ni določno opisala, do katerih njenih ugovorov, ki jih je uveljavljala v postopku pred sodiščem prve stopnje, bi se moralo sodišče opredeliti in v katerih vlogah je te podala. Šele potem, ko bi tako ravnala, bi pritožbeno sodišče lahko preverilo, ali so konkretno zatrjevana procesna dejstva resnična in, če je temu tako, nato presojalo o obstoju procesne kršitve.
Izvršilno sodišče je po toženčevem ugovoru razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, ter sklenilo, da bo o zahtevku tožeče stranke odločalo pravdno sodišče. V takšnem primeru se šteje izvršilni predlog za tožbo in se zadeva obravnava v rednem pravdnem postopku, pri čemer listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Če za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine niso bili podani z zakonom določeni pogoji, bi izvršilno sodišče moralo predlog za izvršbo zavreči. Ker pa je kljub temu izdalo sklep o izvršbi in je ta postal pravnomočen6, se je postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (primerjaj drugi odstavek 62. člena ZIZ oziroma v času vložitve predloga za izvršbo veljavni 431. člena ZPP-D7), torej kot pravdni postopek, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, pa se je obravnaval kot tožba v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je bilo torej vezano na pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL50808/2017 z dne 19. 6. 2017, s katerim je bil sklep o izvršbi, opr. št. VL 50808/2017 z dne 7. 6. 2017, razveljavljen v delu, v katerem je dovoljena izvršba. Vprašanje, ali gre za verodostojno listino ali ne, je relevantno zgolj pri oblikovanju izreka odločbe, ko sodišče v pravdnem postopku odloča, ali še ne razveljavljeni del sklepa o izvršbi vzdrži v veljavi. Če se v pravdi izkaže, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, ni verodostojna listina, mora pravdno sodišče takšen sklep razveljaviti (primerjaj v času vložitve predloga za izvršbo veljavni prvi odstavek 437. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 62. člena ZIZ), izpeljati kontradiktoren postopek in odločiti o tožbenem zahtevku.
pridobitev stvarne služnosti s priposestovanjem - obseg in vsebina služnosti - dejanska uporaba poti - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba - regulacijska začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja
Zakonsko določilo 272. člena ZIZ poleg izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka pogoje za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka določa alternativno. Zaradi precedenčnega učinka Ustavne odločbe Up 275/97 mora biti dodatno izpolnjen pogoj reverzibilnosti, torej vzpostavitve v prejšnje stanje, ni pa nujno, da je odredba potrebna zaradi preprečitve sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Zadošča že verjetnost, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Ob tem mora sodišče pri tehtanju upoštevati restriktivno naravo začasnih odredb.