odklonitveni razlog za izločitev - pravna stališča sodnika - izločitev sodnikov
Pritožbeno sodišče poudarja, da že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Za presojo sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, torej ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
Po razlagi teorije in sodne prakse gre v takšnih primerih praviloma res za realni stek med kaznivim dejanjem ponarejanja listin in kaznivim dejanjem goljufije, kot to izpostavlja pritožba. Pri obeh kaznivih dejanjih je namreč objekt kazenskopravnega varstva različen, in sicer kaznivo dejanje ponarejanja listin varuje pravni promet, kaznivo dejanje goljufije pa premoženje. Kljub temu pa ni izključen dejanski položaj, v katerem se pokaže, da je ponareditev listine le sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja goljufije. V takih primerih je ponareditev listine zajeta v kaznivem dejanju goljufije, kar pomeni, da med tema kaznivima dejanjema ni steka.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po načelu uspeha in upoštevajoč to, da sta bila toženca nujna sospornika in nerazdelno odgovorna glede glavne stvari (tretji odstavek 161. člena ZPP). Toženka zahtevka ni pripoznala, pri čemer razlog za to (češ da ne ve, ali je toženec s stanovanjem že naprej razpolagal) tega procesnega dejstva ne spreminja. Za odločanje po načelu krivde ni nobene podlage, niti ne pride v poštev četrti odstavek 161. člena ZPP, po katerem za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Prisojenih pravdnih stroškov namreč ni povzročil toženec s kakšnim svojim posebnim pravdnim dejanjem.
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - COVID-19 - skrbnost odvetnika pri organizaciji dela pisarne - odsotnost odvetnika v pisarni - nadomeščanje odvetnika - stik s stranko - razpis naroka - plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo - domneva umika pritožbe
Če stranka zamudi rok za opravo dejanja v postopku zaradi odsotnosti odvetnika, to ni opravičen vzrok za nastalo zamudo, saj mora odvetnik, ki opravlja poklicno dejavnost s skrbnostjo strokovnjaka, zagotavljati tekoče delo svoje pisarne ali nadomeščanje tudi med svojo odsotnostjo.
Ni sporno, da je bila Pogodba o opravljanju storitev upravljanja poslovnega objekta A. z dne 19. 8. 1997 (v nadaljevanju Pogodba), ki ureja tudi način (ključ) obračunavanja stroškov obratovanja in upravljanja, ki odstopa od zakonsko predpisanega, sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov.
Pogodba v delu, v katerem spreminja ključ delitve stroškov, zaradi pomanjkanja soglasja vseh etažnih lastnikov ni veljavna. Ključ delitve torej s Pogodbo ni bil (veljavno) spremenjen, kar pomeni, da je treba stroške obratovanja in upravljanja obračunati po zakonsko določenem ključu delitve glede na uporabno vrednost posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine.
V skladu z jasno in ustaljeno sodno prakso je sprememba ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 2, 2-5. alinea, 1.
stroški izvršitelja - izvršba na premičnine - rubež premičnin
V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev, kajti iste premičnine ne morejo biti zarubljene večkrat, temveč izvršitelj o dodatnih rubežih napravi le zaznamek. Temu sledi tudi Pravilnik o tarifi, ki predvideva plačilo za zaznambo rubeža v rubežnem zapisniku, to pa je bistveno nižje od plačila za opravo rubeža.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - nastanek škode - potek dogodka - dejansko stanje - pravica do izjave - dokazna ocena izpovedbe stranke - izostanek z naroka - pogoj PCT
Po presoji pritožbenega sodišča, tudi če je bilo to res, ne gre za opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Tožnik je imel možnost opraviti hitri test, kar ne predstavlja nesorazmerno težkega bremena oziroma nepremagljive ovire za udeležbo stranke na naroku, tudi če je pogoj PCT stopil v veljavo pet dni pred narokom.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - nastop fikcije vročitve
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056928
DZ člen 138, 138/4, 141, 141/8, 190. ZNP-1 člen 55, 93, 93/2.
varstvo in vzgoja otroka - sprememba ureditve stikov - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - preživnina - znižanje preživnine - prosti preudarek - stroški preživljanja - spremenjene razmere - zmožnosti preživninskega zavezanca - otrokove potrebe - selitev v tujino - študij v tujini - finančni položaj - stroški postopka - stroški v nepravdnem postopku
Za obe dekleti je nedvomno koristno, da izkoristita možnost bivanja v tujini, ki jo ponuja materina napotitev na delo, si s tem širita obzorja, se naučita jezika, obogatita znanje in izgradita svojo osebnost. Pogojevanje soglasja nasprotnega udeleženca za bivanje v tujini in šolanje z znižanjem njegove preživninske obveznosti izkazuje nesposobnost preseganja lastnih interesov in nezmožnost zasledovanja otrokove koristi.
Ob ugotovitvi, da se skupna vzgoja in varstvo že dlje časa ne izvajata in sta zgolj zapisana na papirju, da je A. A. od očeta odtujena, da si želi biti zaupana v vzgojo in varstvo materi, ki boljše prepoznava njene potrebe in koristi, da med udeležencema ni tvorne komunikacije in da sta starša zaradi selitve predlagateljice in otrok v tujino fizično oddaljena, kar še nadalje onemogoča hitro skupno odločanje o dnevnih vprašanjih, je sprejeta odločitev o spremembi vzgoje in varstva v največjem interesu otroka.
Pred uveljavitvijo DZ je sodišče o sporih iz razmerij med starši in otroci odločalo v pravdnem postopku. Ker so bila splošna načela o povrnitvi pravdnih stroškov v pravdi neprimerna, je ZPP v 413. členu kot temeljno pravilo uzakonil merilo prostega preudarka. Obravnavano zadevo sodišče presoja v nepravdnem postopku, v katerem je osnovno pravilo pri odločitvi o povračilu stroškov postopka, da vsak udeleženec krije svoje stroške. Kljub omenjenemu kriteriju je zakonodajalec ohranil predhodno ureditev o uporabi prostega preudarka (55. člen ZNP-1).
prepozna predložitev dokazov - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Iz spisa je razvidno, da je naknadno po izteku roka za ugovor vložila potrdilo o plačilu glavnice z vlogo za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. To je bilo prepozno, saj bi morala potrdilo podati v ugovornem roku.
Vodenje pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, v katerem se je odločalo o plačilu odškodnine, ki izvira iz škodnega dogodka, ki je bil obravnavan tudi v okviru kazenskega postopka, v razmerju do postopka zavarovanja, ki se vodi pred istim sodiščem in katerega predmet je zavarovanje terjatve iz naslova stroškov, ki so bili oškodovancu priznani v kazenskem postopku, ne pomeni sodelovanja razpravljajočega sodnika v isti zadevi pred nižjim sodiščem.
Glede na to, da je bila poravnava sklenjena v pravdnem postopku, v katerem se je odločalo o plačilu odškodnine (kot izhaja iz navedbe predmeta spora v predloženi prvi strani sodne poravnave, je bila terjana odškodnina v znesku 3.000,00 EUR), in glede na to, da je bil že pred sklenitvijo poravnave v kazenskem postopku izdan sklep, s katerim je bilo dolžniku naloženo plačilo stroškov v višini 6.123,32 EUR, torej znesek, ki je bistveno presegal znesek vtoževane odškodnine, še bolj pa znesek s sodno poravnavo dogovorjenega plačila (1.800,00 EUR), pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi, če bi stranki želeli, da se poravnava razteza tudi na obveznost, ki ni predmet tožbenega zahtevka in ki je bila dolžniku v plačilo naložena s sklepom kazenskega sodišča, to v poravnavi izrecno navedli. Ob odsotnosti takšne navedbe tako tudi po mnenju pritožbenega sodišča zgolj na podlagi pavšalne navedbe, da so s sklenitvijo poravnave med strankama rešena vsa sporna razmerja iz škodnega dogodka z dne 26. 7. 2014, ni mogoče zaključiti, da je bila v posledici sklenitve sodne poravnave obveznost dolžnika, ki izvira iz predhodno izdanega sklepa K 50781/2016, kakorkoli spremenjena in da je zaradi izpolnitve obveznosti, dogovorjene s sodno poravnavo, prenehala terjatev, ki izvira iz sklepa K 50781/2016 z dne 27. 5. 2020 kot izvršilnega naslova.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - fikcija vročitve
Za fikcijo vročitve je odločilen le datum puščenega obvestila in iztek roka 15 dni, ne glede na to, kdaj je bilo nato samo pisanje puščeno v hišnem predalčniku.
rubež terjatve - sklep o rubežu - dolžnikov dolžnik - vračilo kupnine - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku
Pravne podlage, po kateri bi sodišče prve stopnje v pritožbeno obravnavanem sklepu odločilo, da se preostanek kupnine iz prodaje nepremičnine zaradi upnikove zastavne pravice ne vrne dolžniku, v ZIZ ni. Sodišče prve stopnje ob izdaji pritožbeno obravnavanega sklepa tudi ni imelo položaja dolžnikovega dolžnika, temveč je v razmerju do strank tega izvršilnega postopka nastopalo kot organ sodne veje oblasti (3. člen Ustave RS). Nadalje je še obrazložiti, da bi dolžnikova terjatev v konkretni primeru nastala šele s pravnomočnostjo izpodbijane odločitve.
ZFPPIPP člen 56, 363, 363/3, 364, 365, 365/1, 365/1-3, 365/2, 366, 375, 380, 380/1, 380/2, 380/5, 380/6, 380/6-3, 383, 383/7, 383/7-1, 396, 396/4. Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (2019) člen 27.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja brez odpusta obveznosti - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - naknadno najdeno premoženje - pokojnina - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - poznejša razdelitev stečajne mase - pritožba proti sklepu - dopustnost pritožbe zoper sklep - stranka postopka
Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini.
V primeru, če je stečajni dolžnik pridobil premoženje do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, se to premoženje v istem končanem postopku osebnega stečaja ne more več deliti po postopku, ki je predpisan v ZFPPIPP za razdelitev splošne oziroma posebne stečajne mase. Razlog je v tem, da je postopek končan, upravitelj kot organ postopka in zakoniti zastopnik dolžnika pa razrešen.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 7, 7/1, 7/1-1c, 8, 58, 58/1.. ZPIZ-2 člen 2, 2/2, 8, 8/2, 198, 198/1, 199, 200, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - delovni spor - plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje
Tožnik utemeljuje, da mu delodajalec (tožena stranka) na podlagi delovnega razmerja ni plačal prispevkov za poklicno zavarovanje. Spor ne izhaja iz zavarovalnega, temveč iz delovnega razmerja. Plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje je ena izmed delodajalčevih obveznosti iz delovnega razmerja. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v zadevi R 27/2010, je delavec upravičen do bruto plače, davke in prispevke zanj pa je od bruto plače dolžan odvesti delodajalec. Tudi iz drugega odstavka 8. člena ZPIZ-2 izhaja, da poklicno zavarovanje financirajo delodajalci.
Gre za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - ugovor deljene odgovornosti - soprispevek oškodovanca - verbalna grožnja - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - doktrina eggshell skull - osebno stanje oškodovanca - protispisnost - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - strah
Pri presoji vzročne zveze se adekvatnost posledic dejanja oziroma ravnanja kot upoštevna presoja le v razmerju do škodnega dogodka, ne pa tudi v razmerju do konkretnega obsega škode, ki je lahko odvisen od osebnega stanja ali lastnosti oškodovanca.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/4, 384, 384/6, 384/6-2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 146, 146/1, 146/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3.
prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - nepopolna prijava - prerekanje prijavljene terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - seznam izvršilnih naslovov - stečajni dolžnik - izvršilni naslov - pojasnilna dolžnost
Stališče, da je seznam izvršilnih naslovov (SIN) v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov, je stališče ustaljene sodne prakse, kar potrjujejo številne sodne odločbe. SIN je v tem primeru samostojen izvršilni naslov, ki vsebuje evidenco že izdanih izvršilnih naslovov, kateri so tudi sami izvršilni naslovi in še niso bili izvršeni.
sodna taksa za napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - karantena - vrnitev v prejšnje stanje - odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - nevložitev pritožbe
Pritožbene navedbe, da je bil pritožnik v času, ko bi moral plačati sodno takso v karanteni zaradi Covid-19 niso dovolj konkretizirane, niti podprte z ustreznimi dokazi. Tudi v primeru utemeljenosti omenjenih navedb pritožnik z njimi v pritožbenem postopku ne bi mogel uspeti, saj gre za okoliščine, za katere ima na voljo institut vrnitve v prejšnje stanje (116. člen ZPP).
vročitev odločbe - pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve - razveljavitev sklepa - začasna nezmožnost za delo
Za odločitev je bistveno, ali je bila vročitev odločbe imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 opravljena skladno z določbami ZUP, konkretno določbo 87. člena. Kot je navedlo Ustavno sodišče RS v odločbi Up-436/15 z dne 22. 3. 2017, je vročanje pomemben procesni inštitut, saj je od njegove pravilnosti odvisno varstvo pravic v postopkih, ki so kakorkoli vezane na določen rok, npr. do pravnega sredstva, če je pisanje odločba, zoper katero je mogoča pritožba v določenem roku, kot v konkretnem primeru.
Sodišče prve stopnje okoliščin vročanja sporne odločbe imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 ni ugotavljalo in ni izvedlo s strani tožnika predlaganega dokaza v zvezi z resničnostjo podatkov iz "obvestila organu o vročitvi".