dokaz z izvedencem - izvedba dokaza z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - dokazna ocena
Če je že mnenje dr. E. E. v zaključke izvedenca dr. D. D. zbudilo dvom (kar po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne more veljati za oddaljene fotografije tožnika, kako se le-ta nekje nahaja), bi bilo treba ta dvom nujno razjasniti z izvedenčevim zaslišanjem. In šele če to ne bo dalo zadovoljivega rezultata, na katerega bi se lahko sodišče prepričljivo oprlo, bi bilo treba ravnati po tretjem odstavku 254. člena ZPP, torej angažirati novega izvedenca. Četudi je ta že angažiran in je mnenje že podano, to še ne pomeni, da lahko (primarni) dokaz z izvedencem dr. D. D. ostane nedokončan, kot pravilno opozarja pritožba.
prisilna hospitalizacija - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - čas trajanja ukrepa
Pri zadržani osebi je (po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje) bolezenska simptomatika izražena do take mere, da je njena presoja realnosti hudo motena, hudo moteno pa je tudi obvladovanje njenega ravnanja. V tej fazi torej ne gre za situacijo, ko se svojega duševnega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja, ko (drugače povedano) sprejme zavestno informirano odločitev, da se ne želi zdraviti oziroma kako dolgo se želi zdraviti. Njena ocena tega, kako dolgo zdravljenje bi zadoščalo, zato v danem trenutku ne more biti odločilna.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - predlog tožene stranke - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - pogoji za izdajo začasne odredbe - litispendenca
Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo jo sklenil s tožencem kot preživljalcem. Toženec je po vložitvi odgovora na tožbo predlagal izdajo začasne odredbe, da se tožniku prepove odtujiti in obremeniti nepremičnine in premičnine, ki so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
V teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da toženec ne more doseči sredstva zavarovanja v postopku, ki se vodi proti njemu. Kot izjema se navaja pravdni postopek, začet na podlagi negativne ugotovitvene tožbe, ki pomeni litispendenco za morebitno toženčevo pozitivno ugotovitveno tožbo, zaradi česar bi bilo tožencu onemogočeno tudi začasno varstvo njegovih pravic.
Toženec (kot preživljalec) s predlagano začasno odredbo zahteva nekaj, kar nima podlage v tem pravdnem postopku, niti v toženčevem zatrjevanem litispendentnem zahtevku za ugotovitev veljavnosti pogodbe. Z morebitnim zahtevkom za ugotovitev veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, prepovedi odsvojitve ali obremenitve premoženja, ki je predmet pogodbe, toženec ne more doseči. Toženčev domnevni zahtevek je namreč ugotovitveni zahtevek (veljavnost pravnega posla) in ne tudi morebiti denarni zahtevek na povrnitev škode zaradi kršitve pogodbe. Predlagana začasna odredba zato ni v povezavi z domnevno vtoževano terjatvijo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055662
OZ člen 44, 72, 73, 94. ZZZDR člen 111, 191. URS člen 22.
prodajna pogodba - prenos solastniškega deleža - veljavnost pravnega posla - neobstoječ pravni posel - izpodbojna tožba - odobritev pravnega posla - poslovno nesposobna oseba - omejeno poslovno sposobna oseba - pooblastilo za zastopanje - pravna varnost - ugovor pravnomočno razsojene stvari - odobritev Centra za socialno delo (CSD) - nova dejstva in dokazi
Pravnomočno je bilo že ugotovljeno, da pravna posla, ki sta predmet obravnave v tem postopku, nista pravno neobstoječa, niti nična. V tem postopku je odločilno, da zatrjevana nova dejstva niso povzročila, da bi pravno obstoječa pravna posla naknadno postala neobstoječa.
Sodišče je, kljub poskusom pridobiti od tožnice pojasnila, oziroma vlogo, ki bi bila sposobna za obravnavo, po dopolnitvi pravilno ugotovilo, da gre za nerazumljivo pisanje, iz katerega tožbeni zahtevek ni določljiv. Pravilna je tudi ugotovitev o neobstoju procesnih predpostavk za sojenje v zadevah, kjer gre za dokončne odločbe in pravnomočno zaključene spore. Sodno varstvo v socialnih sporih je vezano na predhodno izveden upravni postopek, ki je predviden v postopkih priznanja pravic iz socialne varnosti pred morebitnim postopkom na sodišču.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - poslovni delež - prepovedna ali negatorna tožba
Upnik ni konkretno pojasnil kaj naj bi bil predmet sodnega varstva v bodoči pravdi. Glede na trditve v tožbi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upniku kot družbeniku ne gre napovedana gola tožba na prepoved vznemirjanja družbe in družbenikov po 99. členu SPZ. Poslovni delež ni stvar, ki bi bil predmet stvarnopravnega varstva. Kaj je in kako ga je možno varovati urejajo specialni predpisi. Enako velja za družbo kot subjekt.
ZIUZEOP člen 20, 20/1, 61a, 61a/3.. ZUTD člen 59, 69, 69/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - COVID-19 - interventna zakonodaja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker tožnik v zvezi z izgubo zaposlitve zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, ne izpolnjuje pogojev za priznanje denarnega nadomestila po ZUTD, je upravičen do začasnega nadomestila po ZIUZEOP. Dejstvo, da je bil tožnik v času uporabe ZIUZEOP za nazaj upravičen do neizkoriščenega dela denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in še to zgolj za 3 dni, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne more biti odločilno za priznanje oziroma odklonitev pravice do začasnega nadomestila po ZIUZEOP. Odločilno je, da tožnik po prenehanju zaposlitve za določen čas ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po ZUTD, ker je bil zaposlen le 6 mesecev, pred tem dopolnjena zavarovalna doba v trajanju 15 let 7 mesecev in 28 dni pa se je tožniku že upoštevala pri priznanju denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z odločbo z dne 6. 2. 2019 in se mu skladno s prvim odstavkom 69. člena ZUTD ne more ponovno upoštevati.
začasna odredba - namen zavarovanja terjatve - doseg namena zavarovanja s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin - odtujitev nepremičnine
Predlagana začasna odredba za tožnika nima več koristnih učinkov. Z njo namena zavarovanja nedenerne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki so bile že pred vložitvijo tožbe odtujene, ne more več doseči.
terjatve iz delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - uveljavljanje sodnega varstva - materialni prekluzivni rok
Prijava v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, plačila plače in drugih denarnih terjatev iz tega razmerja so lahko le posledica obstoja delovnega razmerja. Pravilno je sodišče prve stopnje zapisalo, da s postavitvijo denarnih zahtevkov iz delovnega razmerja, katerega obstoj ni ugotovljen, delavec ne more obiti zakonsko določenih rokov za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe so nerelevantne pritiožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje v kakšnih okoliščinah je prišlo do storitve prekrška v času preizkusne dobe.
Ker niti pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, niti sama vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo ne vpliva na njeno pravnomočnost in izvršljivost, saj gre za izredno pravno sredstvo, vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne more predstavljati podlage za spremembo izpodbijane odločitve.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - rok za plačilo sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok in kot tak ni podaljšljiv, so posledice prepoznega plačila enake posledicam neplačila sodne takse. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za posledico presumpcijo umika pritožbe.
zavržena pritožba - rok za vložitev pritožbe - vloga, vložena na napačnem sodišču - nevednost vložnika - stranka zastopana po pooblaščencu
Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ki je odvetnik ali očitni pomoti vložnika.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00056258
Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 6. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1-a, 6, 6/1-b. OR člen 60, 67, 100, 109, 127.
sklenitev pogodbe po telefonu - potrošniška pogodba - posodbena pogodba - zahtevek na vračilo kupnine - nakup vozil - povrnitev stroškov - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje zahtevka - postopkovna kršitev - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba prava - švicarsko pravo - pravilna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek po vračilu kupnine opredelilo po pravni podlagi neupravičene pridobitve, preostale tri zahtevke (dajatve in carina, garažnina in svetovanje) pa po pravni podlagi poslovne odškodninske odgovornosti. Ker gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom, saj je tožnik švicarski državljan, je najprej pravilno ugotavljalo, katero sodišče je pristojno in katero pravo se uporabi. Ob tem je preverilo ugovore pravdnih strank, saj se je tožnik zavzemal za pristojnost slovenskega sodišča in uporabo slovenskega prava, toženci pa so pristojnosti slovenskega sodišča nasprotovali ter se zavzemali za uporabo nemškega prava. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je za obravnavo zahtevkov pristojno slovensko sodišče, presojalo pa jih je po švicarskem pravu, saj je ugotovilo, da gre za potrošniško pogodbo, ter da je šlo s strani tožencev za usmerjanje poslovne dejavnosti iz Slovenije v Švico. Ob uporabi švicarskega prava je ugotovilo, da sta zastarana zahtevka za vračilo kupnine ter za vračilo dajatev in carin. Delno je zastaran tudi zahtevek za vračilo garažnine, v preostalem delu pa je, glede na to, da je šlo za posodbeno pogodbo, po švicarskem pravu neutemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057651
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 45.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
nesreča pri delu - vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek - krivdna odgovornost
Do poškodbe je prišlo, ker je navpično postavljen gradbeni opaž za stebre (v višini 5 metrov) zaradi vetra padel na tožnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna poskrbeti za varno delovno okolje, ki bi preprečevalo premik opažanega stebra in sicer tako, da bi poskrbela za ustrezno stabilnost opažnega stebra z varnim načinom pritrditve ter da bi poskrbela za zaščito opažnega elementa, ki bi preprečil padec le-tega. Glede na navedeno je sodišče pravilno zaključilo, da je tožena stranka ravnala v nasprotju s predpisi, ki urejajo zagotavljanje varnosti in zdravja na gradbiščih in je zato podano njeno protipravno ravnanje.
vročanje s fikcijo - možnost seznanitve - priznanje tuje sodne odločbe
Iz listin izhaja, da je odločba o prekršku bila odgovorni osebi pravne osebe vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi hkrati naslov sedeža pravne osebe A. d.o.o.. Pri tem iz izpostavljene javne listine (obvestila o vročitvi) izhaja, da je vročitev bila opravljena s fikcijo, po preteku roka za dvig pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena.
ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4.
neobrazložena pritožba - pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da toženka kot pravna oseba skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščena plačila sodne takse pod zneskom 44,00 EUR. Glede na to, da znaša višina sodnih taks, katerih oprostitev zahteva toženka, 33,00 EUR (za pritožbo zoper sklep z dne 16. 4. 2021) in 20,00 EUR (za pritožbo zoper sodbo), toženka plačila sodnih taks ne more biti oproščena.
ZD člen 210, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. DZ člen 74, 74/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - izločitveni zahtevek iz zapuščine - domneva lastninske pravice - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice
V primerjavi z vknjiženo lastninsko pravico šteje za manj verjetno nevknjižena zatrjevana originarna pridobitev lastninske pravice. Če je nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, vpisana v zemljiško knjigo v celoti na zapustnika, je treba na pravdo napotiti nevpisanega preživelega zakonca, v kateri bo moral dokazati, da je bila nepremičnina pridobljena z delom v zakonski zvezi.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe sodišče ugotavlja le, kdaj je začela teči in kdaj se je iztekla oz. bi se iztekla preizkusna doba, kdaj je bil storjen prekršek ter ali je odločitev o odgovornosti za ta prekršek pravnomočna.
Vendar pa kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče, nikakor v obravnavanem primeru ne gre za nezakonit zaseg droge, kajti sporna droga ni bila zasežena v okviru hišne preiskave, temveč v okviru ogleda kraja dejanja v skladu z drugim odstavkom člena 164 ZKP v zvezi s členom 245 ZKP že pred samo izvedbo hišne preiskave, kot je na podlagi izvedenega dokaznega postopka na predobravnavnem naroku zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, kljub temu, da je bila zasežena droga vpisana v popis zaseženih predmetov, ki naj bi bili zaseženi v okviru hišne preiskave.