Zavzemanje tožnika za to, da bi bilo treba izmeriti dejansko razdaljo, ki jo je prevozil z enega naslova na drugega ob prihodu oziroma odhodu z dela s števcem na njegovem avtomobilu oziroma z izvedencem ustrezne stroke, ni utemeljeno. Skladno z ustaljeno sodno prakso se kilometrina prizna za najkrajšo razdaljo za prihod na delo, njena uporaba pa je zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabiti (enako kot velja za merilo povrnitev stroškov prevoza z najcenejšim javnim prevozom, ko delodajalec prav tako ne more zahtevati od delavca, da dejansko uporablja najcenejši javni prevoz, vendar pa delavec nima pravice do povrnitve višjih dejanskih stroškov, ki mu nastanejo zaradi tega, ker uporablja drug, dražji prevoz).
ZNP-1 člen 98. DZ člen 7, 7/4, 138, 138/3, 141, 141/3, 141/4.
nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - otrokova korist - načelo varstva otrokove koristi - varovanje koristi otroka po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - izvedba dokazov - stiki otroka s staršem - pravica do sodnega varstva - izvrševanje stikov z otrokom - sporazum staršev - težko popravljiva škoda
Hitrost v postopku z začasno odredbo je namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen. Z zavrnitvijo predloga se njun položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede druge, “zamudnejše“ dokaze, lahko razpiše narok, mora pridobiti mnenje CSD. Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi izrecno uveljavlja pritožnica), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva, otrokovo korist, ki bi jo moralo varovati celo po uradni dolžnosti, pa zanemari.
Če ni sporazuma staršev o stikih (ali če sporazum ni v korist otroka), jih mora urediti sodišče, saj odsotnost rednih stikov otroku povzroča škodo, ki hitro lahko postane zelo težko popravljiva.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja družine - pomanjkljivi podatki - neresnični podatki o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - zavrnitev predloga
Toženec je v predlogu oziroma izjavi (v izjavi tudi njegov sin) navedel pomanjkljive in neresnične podatke o materialnem položaju družine. Toženec je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zamolčal svoje dohodke iz oddajanja premoženja v najem, zamolčal je sinove dohodke ter kljub temu, da je imel odprta dva transakcijska računa, priložil izpiske zgolj enega.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejansko stanje znatno odstopa od podatkov, navedenih v predlogu za taksno oprostitev oziroma izjavah toženca in njegovega sina. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba takšni izjavi odvzeti dokazno vrednost in posledično zavrniti predlog za taksno oprostitev. Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev je namreč na strani predlagatelja oprostitve, saj taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno predpisano obveznost plačila sodnih taks.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4. ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3, 12b.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - prepozna dopolnitev predloga - zamuda prekluzivnega roka - zavrženje predloga
Rok iz drugega odstavka 108. člena ZPP je sodni in hkrati procesni rok, ker je določen za opravo procesnega dejanja stranke. Vendar pa so tudi sodni roki prekluzivni, čeprav so podaljšljivi. Prekluziven je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Iz tega torej sledi, da dejstvo, ali je sodišče do prepoznega procesnega dejanja (v tem primeru do prejema prepozno vložene dopolnitve vloge) že odločilo o posledici zamude roka, ne more biti pomembno.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Odločitev za pravno dopustno sankcioniranje kršitev, na katere sumi delodajalec, lahko predstavlja dejanje trpinčenja le, če se dokaže, da je bilo storjeno z namenom trpinčenja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035899
ZDZdr člen 48, 48/2, 74, 75, 77, 77/1, 79. URS člen 19, 19/2. ZSV člen 41b. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8-b. Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (2009) člen 2, 3, 11. ZS člen 83, 83/2, 83/2-4.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - namestitev v varovani oddelek - prostorska stiska - institucionalno varstvo odraslih - opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - trajanje ukrepa - oseba z duševno motnjo - demenca - bipolarna afektivna motnja - varstvo osebne svobode - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
V dosedanji sodni praksi so sodišča poudarjala, da mora problem prezasedenosti zavodov reševati izvršilna veja oblasti, ki je sodiščem v teh okoliščinah prepustila odločitev, da med prezasedenimi varovanimi oddelki zavodov izberejo tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil ustrezno namestitev, varstvo in terapevtsko obravnavo. Novejša sodna praksa VSRS poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic, ki so resno ogrožene in kršene, če se osebe, ki potrebujejo institucionalno varstvo, namešča v polno zasedene ali prezasedene zavode.
Da bi varstvo odraslih oseb z motnjami v duševnem zdravju lahko izvajali le posebni socialno varstveni zavodi, v katerih so varovani oddelki namenjeni prav takšnim osebam, ZDZdr izrecno ne določa.
Odlok predstavlja v obravnavani zadevi materialno pravo. Uporaba materialnega prava pa je v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Sodišče prve stopnje pa je, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pri presoji zadeve uporabilo veljaven Odlok. Bistvene v izvedenskem mnenju so strokovno tehnične ugotovitve izvedenca ob ogledu na terenu, zapisane v izvedeniškem mnenju in pojasnjene v dopolnitvi tega, ki jim je sodišče prve stopnje tudi v celoti sledilo kot strokovnim, pravilnim in prepričljivim.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da z začasno odredbo ni dopustno meriti na zadržanje učinkov sodne odločbe. Edini postopek, s katerim je dopustno poseči v sodno odločbo, je postopek s pravnimi sredstvi, rednimi ali izrednimi. Učinkov sodnih odločb pa ni mogoče "regulirati" z začasno odredbo. Praviloma pritožba zadrži izvršitev sklepa, razen ko zakon določa drugače. Drugačna odločitev bi bila že zato nepravilna in nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00034574
OZ člen 82, 83, 84, 85. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 15, 15/1, 15/5. ZOdv člen 2, 2/1, 17, 17/2.
odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obseg izvršitve dela - tipska pogodba - pogodba potrošniškega prava - zmotna uporaba materialnega prava
Za razlago pogodbe o plačilu odvetniških stroškov je potrebno izhajati iz splošnih določb Obligacijskega zakonika o razlagi pogodbe (82. do 85. člen OZ) in 15. člena OT, pri čemer pogodba o plačilu odvetniških stroškov spada med potrošniške pogodbe in jo je kot tako potrebno materialnopravno obravnavati tudi po določbah Zakona o varstvu potrošnikov.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056060
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/5. URS člen 39, 49, 74.
pravica do popravka - pravica do popravka objavljenega obvestila - medijska svoboda - svoboda izražanja - intervju - kolizija ustavnih pravic - svobodna gospodarska pobuda - kritika ad rem - kritika ad personam - presoja žaljivosti
Pritožbeno sodišče dodaja, da bi bilo za utemeljitev žaljivosti pri izražanju nestrinjanja z izrečenim v intervjuju treba, da bi tožnica v popravku s kritiko »napadla« osebo sodnika (ad personam), a ga ne, saj se popravek nanaša na vsebino izrečenega (ad rem). Tožnica je v popravku ob tem pojasnila, zakaj kritizira določene izjave sodečega sodnika. Ker je kot sodeči sodnik v nepravnomočni zadevi komentiral nepravnomočno zaključen kazenski postopek, tožnici ni mogoče odreči, da v popravku pove svojo plat zadeve, in to širše, ter da hkrati pojasni, kako je v kazenskem postopku (so)delovala sama in po svojem pooblaščencu, ki tam izraža njeno voljo.
Sodna praksa se je že izrekla, da gre pri objavi popravka za obrambno funkcijo ustavne pravice, ki vsakomur zagotavlja možnost, da po načelu auditor et altera pars zagovarja svojo resnico. Intervju pri tem ni izvzet.
pravočasnost pritožbe - pravni pouk - rok za vložitev pritožbe
Ker je dolžnica ravnala skladno z danim pravnim poukom, v katerem ji je bil namesto 8 dnevnega roka določen 15 dnevni rok, in vložila pritožbo znotraj postavljenega roka, jo je vložila pravočasno.
postopek v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti - individualizacija tožbenega zahtevka - nepopolnost tožbe
Ker pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave sodišču ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka in ker sodišče z izjemo preizkusa po tretjem odstavku 3. člena ZPP pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave ne uporabi materialnega prava, je obrazložitev sodišča prve stopnje v sodbi zadostna. Obrazložitev namreč omogoča preizkus pravilnosti postopanja sodišča prve stopnje pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave.
Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presodilo, da so stroški utesnitev potrebni za izvršbo. V predmetni zadevi teče izvršba na nepremičnine dolžnice, dolžnica pa je na račun dolga plačala zneska, za katera je upnik s predmetnima vlogama delno utesnil predlog za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035284
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2. URS člen 33. ZPP člen 337, 337/1.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - anticipirana fiduciarna globalna cesija - trditveno breme - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - nedovoljena pritožbena novota
Trditveno breme upnika predstavljajo dejstva, ki pomenijo razpolaganje s katerim koli premoženjem dolžnika ali vsaj takšno ravnanje dolžnika s premoženjem, iz katerega bi izhajala podlaga za sklep, da je verjetno, da bo izvršba otežena.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - opredelitev do relevantnih navedb stranke - pobotni ugovor - nekonkretizirane trditve - nadomeščanje trditev z dokazi - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prepoved reformatio in peius
Sodišče se ni dolžno opredeliti do vseh trditev in dokazov stranke. Skladno s pravno teorijo in sodno prakso se mora opredeliti le do tistih trditev in dokazov, ki so za odločitev v konkretnem primeru pravno odločilne.
Dokazi so namenjeni temu, da se preizkusi resničnost trditev pravdnih strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev. Sodišče tako ni dolžno in niti upravičeno iz listin, ki so priložene kot dokaz, samo iskati in izbirati pravno odločilna dejstva. V tem primeru ne gre niti za izjemo, ki bi opravičevala sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage. Zato sodišče pravno odločilnih dejstev o pobotu ne sme pridobiti z vpogledom v dokaze.
ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - odškodninski zahtevek
Splošno krajevno pristojno za sojenje v tej pravdni zadevi je sodišče na katerega območju ima tožena stranka prebivališče, to pa je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu (47. člen ZPP). Prav tako je podana tudi posebna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu saj je bilo tam glede na tožbene navedbe storjeno škodno dejanje.
ugovor po izteku roka - dovoljenost ugovora po izteku roka - vsebinska presoja - stroški odgovora na ugovor
Pri ugovoru po izteku roka je treba opraviti vsebinsko presojo ugovora tudi za zavrženje ugovora. Tu ne gre zgolj za štetje roka, temveč za razpravo o tem, ali bi dolžnik moral zatrjevana dejstva ugovarjati prej. Upnik je zato upravičen do stroškov odgovora na ugovor, v katerem poda svoja stališča glede navedenega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032720
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 64. ZNP-1 člen 36, 36/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilno pridržanje na zdravljenju - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - paranoidna shizofrenija - dokazna ocena - izvedensko mnenje - čas zdravljenja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vzročno zvezo med duševno motnjo pridržane osebe in njeno realno možnostjo ogrožati svoje zdravstveno stanje. Pritožnica ni sposobna kritičnosti do svojega stanja in se potrebe po zdravljenju ne zaveda. Tudi čas zdravljenja pod posebnim varstvom je pravilno določen.
spor majhne vrednosti - ustno naročilo - zavrnitev dokaznega predloga - prepozen dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe - neopravičen izostanek z naroka - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je zakonito zastopnico tožene stranke pravilno osebno vabilo na zaslišanje (glej list. št. 92). Vabilo je bilo zakoniti zastopnici tožene stranke vročeno s fikcijo 14. 6. 2019 (glej vročilnico, pripeto k list. št. 93). V vabilu je sodišče zakonito zastopnico tožene stranke opozorilo na posledice neprihoda na narok (drugi odstavek 258. člena ZPP). Vabilo na zaslišanje je bilo zakoniti zastopnici tožene stranke vročeno osebno, skladno z določilom prvega odstavka 261. člena ZPP, in zahtevo pooblaščenca tožene stranke (glej peto točko druge pripravljalne vloge tožene stranke, list. št. 66). Zakonita zastopnica tožene stranke se naroka, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila. Upoštevajoč navedeno sodišče prve stopnje s tem, ko je odločilo, da zakonite zastopnice tožene stranke skladno z določilom drugega odstavka 258. člena ZPP ne bo zaslišalo, ni kršilo določil pravdnega postopka.