ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 15/4, 15/5.. ZDoh-2-UPB7 člen 15, 80.
znižanje plačila vrtca
Pravna podlaga o načinu upoštevanja dohodkov za pritožbeno rešitev zadeve je urejena v ZUPJS. Po drugem odstavku 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do znižanega plačila vrtca upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen izrecno določenih tekočih dohodkov. Upoštevajo se podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo zavezane osebe, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Primarno se uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto (3. odstavek). Upoštevajo se tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov (4. odstavek). V 15. členu ZUJPS pa je izrecno določeno, da se, če v času odločanja podatki za preteklo leto še niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na zakonsko določen način (5. odstavek).
V skladu s stališčem pritožbenega sodišča je 15. člen ZUPJS sicer potrebno pravilno razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabljajo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede, ali je ta podatek razviden iz odločbe o dohodnini ali iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci FURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov. Če podatki o dohodku za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo FURS-a, jih je za ugotovitev dejanskega premoženjskega stanj potrebno od FURS-a pridobiti po uradni dolžnosti. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta predstavlja izjemo v primerih, ko v času odločanja FURS še nima podatkov o dohodkih iz preteklega leta.
Vendar je za pravilno uporabo materialnega prava bistveno tudi, da glede na stališče revizijskega sodišča pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev ni dopustno mešati podatkov iz preteklega in predpreteklega leta. Upoštevajo se le podatki za preteklo ali predpreteklo leto.
ZPIZ-2 v tretjem odstavku 61. člena nadalje določa, da se ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove.
ZPIZ-2 člen 15, 16.. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/3.
lastnost zavarovanca - samostojni podjetnik
Ob predhodnih, pravno odločilnih dejstvih, ko je imel tožnik registrirano dejavnost s. p., vendar se sam ni vključil v zavarovanje po 37. členu ZPIZ-2B, je toženi zavod po uradni dolžnosti zakonito ugotovil lastnost zavarovanca.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3, 207, 207/1.. DZ člen 295, 295/2.
prekinitev postopka - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo
Ob dejstvu, da je v obravnavanem primeru v teku postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo oziroma za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti, je podan dejanski stan določen v tretji točki prvega odstavka 206. člena ZPP. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito postopek prekinilo.
Ker absolutne zahteve, da sodišče vedno ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta že v pisnem mnenju jasno in prepričljivo odgovoril na vsa pravno relevantna vprašanja, ni mogoče postaviti, sodišče prve stopnje s tem, ko ni ustno zaslišalo izvedenca, ni kršilo 253. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
Če se eden od solastnikov z gradbenimi posegi oziroma vlaganji, ki so potrebna za to, da iz solastne nepremičnine nastaneta dve samostojni funkcionalni celoti, ne strinja, solastna nepremičnina ni fizično deljiva v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ
Sporna stanovanjska hiša, v zvezi s katero je tožnik zatrjeval z zamenjavo ključavnice nastalo motenje posesti, je bila skupaj s celoto vseh pomožnih objektov na parceli v celoti porušena in odstranjena. Zahtevek na odstranitev ključavnice in namestitev stare ključavnice oziroma izročitev ključev nove ključavnice je postal objektivno nemogoč in neizvršljiv.
motenje posesti - hrup - dostop do nepremičnine - dotedanji način izvrševanja posesti
Posestno varstvo, ki ga uveljavlja tožnik, pride v poštev zgolj izjemoma, in sicer ko povzročeni hrup onemogoča normalno (dotedanjo) izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zaključek sodišča prve stopnje, da povzročeni hrup in ropot moti mir, počitek ter vznemirja tožnika z družino torej še ne vodi do tega, da je tožbeni zahtevek iz naslova motenja posesti utemeljen. V tej pravdi je pomembno, ali je bil ta hrup in ropot takšne intenzitete, da je odvrnil (onemogočil) posestnika od dotedanje uporabe stvari (stanovanja).
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2.. ZDR-1 člen 111, 111/2, 112.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - denarno nadomestilo za brezposelnost
Vsaka odpoved delavca, ki je naslovljena kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi, ki zapade pod izjemo, na podlagi katere bi lahko tožeča stranka uveljavljala pravico do denarnega nadomestila. Po zakonski določbi se kot takšna odpoved šteje le odpoved v točno določenih primerih in po ustreznem predhodnem postopku pred odpovedjo. Delavec lahko izredno odpove pogodbo, ko predhodno pisno opomni delodajalca in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov v navedeni določbi, je mogoče glede posledic obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer pa ZUTD izrecno izključuje pravice do denarnega nadomestila.
ZPIZ-2 člen 15, 406, 406/4, 406/5.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1.
lastnost zavarovanca - samostojni podjetnik
Ob dejstvu, da tožnica sama ni vstopila v zavarovanje, je tožena stranka ob ugotovitvi, da je tožnica vpisana v Poslovni register Slovenije kot s. p. z izpodbijano odločbo utemeljeno odločila, da ima tožnica od spornega dne dalje lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po določbi 15. člena ZPIZ-2, za 10 ur na teden.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugovor zoper plačilni nalog - taksna obveznost - čista zapuščina - čista vrednost zapuščine - lastninski delež na nepremičnini
V izpodbijanem sklepu se sodišče pri izračunu čiste vrednosti zapuščine ni ukvarjalo z vprašanjem, kolikšen delež nepremičnin je bil v lasti zapustnice in s tem predmet dedovanja.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033090
ZKZ člen 19, 19/1, 19/3, 19/3-2, 20, 20/1, 20/2, 21, 22. OZ člen 52, 58, 344, 350, 435. SPZ člen 39, 49. ZPP člen 316.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - prodajna pogodba - oblika pogodbe - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - ustna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zemljiškoknjižno dovolilo - gozd - odobritev upravnega organa - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pripoznava terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - zavezovalni in razpolagalni posel - načelno pravno mnenje
Tožnik brez sodne odločbe, da je bila sklenjena ustna pogodba ne more zahtevati, da pravni posel odobri upravna enota, zato je pravovarstvo, ki ga zahteva v tem postopku, edini način, da bo lahko realiziral prenos lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi. Če je sodna praksa dopustila možnost priposestvovanja kmetijskih zemljišč in gozdov, je toliko bolj utemeljen pravovarstveni zahtevek tožnika na pravnoposlovni podlagi, čeprav postopek sklenitve pogodbe ni potekal po določbah ZKZ.
Toženca sta v izjavah s priznanjem tožniku, da je lastnik nepremičnine, ki jo ima v posesti na podlagi sklenjene pogodbe, dejansko pripoznala tudi njegov obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Objektivno so njune izjave videti kot pripoznava tožnikove terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035909
ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. OZ člen 6, 6/1, 6/2, 86, 119. ZPotK člen 6. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3.
kredit v CHF - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost
Pri sklepanju kreditnih pogodb se od banke kot strokovnjakinje zahteva visoka stopnja skrbnosti – skrbnost dobrega strokovnjaka. Od toženke, ki je bila v boljšem informacijskem položaju kot kreditojemalci, se zahteva, da skrbno opravi pojasnilno dolžnost: kreditojemalce mora seznaniti z vsemi pomembnimi informacijami, ki lahko vplivajo na njihovo odločitev ali in kakšno kreditno pogodbo bodo sklenili. Za pojasnilno dolžnosti banke izobrazba kreditojemalca ni pomembna; položaj tožnikov je treba ocenjevati v luči povprečnega potrošnika. Banka mora vsem kreditojemalcem posredovati vse znane informacije, ki omogočijo oceno ekonomskih vplivov spornega pogoja na njegove finančne obveznosti.
Ker je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodbeni pogoj o prevzemu valutnega tveganja ni nepošten.
Od povprečno razumnega potrošnika se lahko pričakuje, da se zaveda, da gre pri sklepanju posla, ki vsebuje valutno tveganje, na katerega sta bila tožnika opozorjena, za tvegan posel. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, da je pogodbo sklenil kot potrošnik, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu. Ob korektno opravljeni pojasnilni dolžnosti banke glede valutnega tveganja, potrošnik sam nosi posledice realizacije tveganja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00033244
ZNP-1 člen 101. ZPP člen 158, 158/1.
odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - stiki otroka s starimi starši - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - umik predloga
O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloča sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). To je temeljna določba, na podlagi katere sodišče odloča o stroških postopka. Prosti preudarek pomeni, da sodišče upošteva okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj, ki se zasleduje v teh postopkih, to pa je varstvo koristi otroka. Šele podredno se smiselno uporabi pravilo iz 158. člena ZPP, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033139
SPZ člen 77. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - močnejša pravica - katastrska meja - pravica do izjave - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje bi zato moralo opraviti celovito dokazno oceno glede zatrjevane močnejše pravice in ugotoviti, kateri del parcele predlagateljev sta nasprotna udeleženca pridobila na podlagi kupne pogodbe. Ugotoviti bi torej moralo staro mejo in nato, ali se je meja premaknila, kot to zatrjujeta nasprotna udeleženca.
plačilo odškodnine - pretep - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - nedopustnost izpodbijanja dejanskega stanja - napake volje - zmota - domneva o priznanju dejstev - nasprotje med dokazi - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - pretrpljene telesne bolečine - duševne bolečine zaradi začasno zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - soprispevek
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmote oziroma napak volje. Tretji odstavek 339. člena ZPP izrecno ta pritožbeni razlog navaja le pri sodbi na podlagi pripoznave, sodbi na podlagi odpovedi in vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank. Tega pritožbenega razloga zato ni mogoče z analogijo upoštevati pri zamudni sodbi, saj gre za hoteno pravno praznino.
OZ člen 58, 190, 364, 619, 649, 650 - 655. ZPP člen 236, 241, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - graja dokazne ocene - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gradbena pogodba - podjemna pogodba - narava pogodbe - sklenitev pogodbe - neobstoj pogodbe - teorija realizacije - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - odsotnost pravne podlage za obogatitev - trditvena podlaga - pripoznava dolga - delno plačilo terjatve - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost dokaznega predloga - pravica do izjave - obrazloženost sodbe - očitek protispisnosti - nedopustne pritožbene novote - denarno kaznovanje priče
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da dogovor o izvedbi del na objektu v R. med pravdnima strankama ni bil sklenjen. Za odločitev o pritožbi tako ni pomembno, kako je sodišče prve stopnje opredelilo zatrjevano pravno razmerje med pravdnima strankama: kot gradbeno pogodbo ali kot podjemno pogodbo. Pritožnik zato s sklicevanjem na določbe 650. člena do 655. člena OZ ne more uspeti. Isto velja za sklicevanje na teorijo realizacije po 58. členu OZ, saj ta lahko velja le v razmerju med strankama pogodbe.
Pritožbeni očitek, da bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti določbe o neupravičeni obogatitvi (190. člen OZ), ni utemeljen. Iz trditvene podlage tožnika namreč ne izhaja, da je bila toženka neupravičeno obogatena, pač pa da je tožnik z njo sklenil pogodbo. Taka navedba pa izključuje uporabo določil o neupravičeni obogatitvi.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Nobeden od teh razlogov pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec delavca - mesto padca - garaža - klet - osvetlitev poti - ovira - opustitev dolžnega ravnanja - ravnanje oškodovanca - soprispevek k nastanku škode - deljena odgovornost za škodo
Tožnici ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja. Delo, ki je zahtevalo pozornost na stanje okolice, v pogojih slabe osvetlitve (brez dodatne svetilke), ji je onemogočilo, da bi vso pozornost usmerila v podlago oziroma da bi opazila trak.
ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/3. ZKUASP člen 45, 45/3. OZ člen 198.
avtorsko nadomestilo - varstvo avtorskih pravic - kolektivno upravljanje avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - pravna praznina - veljavnost tarife - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - običajno plačilo - Svet za avtorsko pravo - pristojnost sodišča - filmska glasba - licenčna analogija - tarifa zavoda - metoda izračuna
Stališče Vrhovnega sodišča glede načina zapolnitve tarifne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, je sodišče prve stopnje pravilno razumelo kot napotek (nižjim sodiščem) za uporabo (začasne) tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP, in sicer v vseh obstoječih in bodočih sporih, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena (kar z drugimi besedami pomeni: za vsa vtoževana obdobja, ne le za leto 2012, ki je bilo vtoževano obdobje v zadevi II Ips 43/2018 oziroma II Ips 219/2017), ter v primeru odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno previsoka ali prenizka.
Vrhovno sodišče je, zavedajoč se variabilnosti v izračunu uporabljenih postavk, primerno nadomestilo določilo zato, ker je štelo, da bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev, če bi sodišča v sporih tožeče stranke s kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo.
OZ člen 131, 131/1, 135. ZVOP-1 člen 8, 8/1. ZEKom-1 člen 142, 148, 151. ZKP člen 149b.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - nedovoljeno zbiranje osebnih podatkov - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - informacijska zasebnost
S tem, ko je tožena stranka hranila prometne podatke prednaročniške m. storitve, ni ravnala protipravno.