poslovna goljufija - preslepitveni namen - konkretizacija zakonskih znakov
Iz izreka izpodbijane sodbe izhajajo vse tiste ključne dejanske okoliščine, ki opredeljujejo preslepitveni namen zavezane družbe in ki so pri oškodovani družbi v daljšem obdobju ustvarile zmotno predstavo, da bodo pogodbene obveznosti poravnane. Iz sodbenega izreka v nasprotju s pritožbo izhaja ne le obljuba zavezane družbe o poravnavi 59-ih zapadlih in s strani zavezane družbe nezavrnjenih računov v skupni višini 39.660,66 EUR, temveč se kot dejanske okoliščine, ki se nanašajo na védenje vodstva zavezane družbe, da pogodbene zaveze (plačila računov) ne bodo izpolnjene, navajajo še take dejanske okoliščine, ki ustrezno vsebinsko opredeljujejo preslepitveni namen..
Prav tako ni mogoče sprejeti naziranja pritožbe, da v obravnavanem primeru že zaradi dinamike izpolnjevanja pogodbenih zavez zavezane družbe v času trajanja poslovnega odnosa, ko so se ves čas tolerirale zamude pri plačevanju računov in da je pri tem šlo le za poslovni riziko oškodovane družbe, preslepitveni namen ne obstoji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032903
ZSKZDČEU-1 člen 10, 11, 23, 23/5, 23/5-č, 23/6.
predaja Republiki Hrvaški - zahtevana oseba - evropski nalog za prijetje in predajo - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - kataloško kaznivo dejanje
Senat sodišča prve stopnje je pravilno ugotovil, da ne obstaja noben obligatorni razlog za zavrnitev predaje iz 10. člena ZSKZDČEU-1, prav tako pa tudi noben od fakultativnih razlogov za zavrnitev zahteve za predajo iz 11. člena ZSKZDČEU-1 ter da so izpolnjeni vsi pogoji za predajo zahtevane osebe, saj se predaja zahteva zaradi kazenskega pregona te osebe v Republiki Hrvaški za kaznivo dejanje, ki predstavlja kataloško kaznivo dejanje in je kaznivo tudi po slovenskem kazenskem zakoniku (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1), ni pa bilo storjeno proti Republiki Sloveniji oziroma njenemu državljanu, kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje v Republiki Sloveniji ni zastaral, predaja zahtevane osebe pa se ne zahteva zaradi spola, rase, vere, etičnega porekla, jezika, državljanstva, političnega prepričanja oziroma spolne usmerjenosti. Pri tem je v obrazložitvi napadenega sklepa (točka 4) pravilno navedeno, da okoliščina, da je zahtevana oseba zanikala, da bi storila očitano kaznivo dejanje, ni ovira za njeno izročitev Republiki Hrvaški.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/2. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3. URS člen 19, 22.
preverjanje pogojev za pripor po uradni dolžnosti - odložni rok - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Zakonitost odločbe se presoja glede na stanje v času odločanja z izpodbijanim sklepom, zato ni mogoče upoštevati sklicevanje obdolženca na nezakonitost in neustavnost sklepa sodišča prve stopnje, ki je pripor zoper obdolženca odredilo tako, da se bo začel izvrševati šele, ko bo obtoženec prestal zaporno kazen, ki jo prestaja, in na tej podlagi sodišču prve stopnje očitati nezakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim sodišče prve stopnje ugotavlja, da je priporni razlog po 3. točki 201. člena ZKP pri obdolžencu še podan.
Glede na dan, ko se je zoper obdolženca pripor začel izvrševati, je sodišče prve stopnje presojo pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP opravilo znotraj dvomesečnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037795
ZPP člen 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1. DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZNP-1 člen 42, 100, 101.
postopek za varstvo koristi otroka - stiki staršev z otrokom - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - varstvo koristi otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - družinski član osebe, nad katero je bilo izvršeno nasilje - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujevanje otroka - kontradiktoren postopek - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - neizvedba predlaganih dokazov - neupoštevanje vloge - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - odločanje o stroških postopka
Za izdajo začasne odredbe mora sodišče ugotoviti obstoj ogroženosti otroka. Drugih okoliščin (npr. otrokovih koristi) v odločbi o predlogu za izdajo začasne odredbe ni treba ugotavljati.
V postopkih za varstvo koristi otroka se o stroških postopka ne odloča glede na uspeh strank, zato je pritožbeno sodišče odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker gre v postopku za ureditev razmerij obeh strank postopka z njunim otrokom, je odločilo, da nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.
Vloge, ki je v času odločanja v spisu (še) ni, sodišče ne more upoštevati. Tudi pritožbeno sodišče ne, saj o pritožbi odloča glede na stanje ob izdaji izpodbijanega sklepa.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - poprava predloga - navezava stika z odvetnikom - zastopanje stranke po odvetniku - brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je regulacijska začasna odredba omejena le na izjemne in nujne primere. Tudi glede preprečitve uporabe sile, na katero se tožnica sklicuje, ji je pravilno pojasnilo, da namen začasne odredbe ni preprečitev uporabe sile s strani tožnice.
SPZ člen 116. ZPP člen 436, 436/2. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 73, 80. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2012) člen 37, 37/5, 43.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - delilnik stroškov za ogrevanje - univerzalno pravno nasledstvo - razmerja med etažnimi lastniki - dogovor o načinu delitve stroškov
Po določilu 116. člena SPZ so etažni lastniki tisti, ki sklenejo dogovor o delitvi stroškov, ki odpadejo na stavbo kot celoto, ne pa najemniki. Pravne naslednice družbe U. tožnici niso predložile drugačnega razdelilnika stroškov, zato jih ta zavezuje. Novi lastniki so šele za leto 2018 sklenili nov delilnik stroškov. Ta delilnik pa tožnica, odkar ga je prejela, tudi upošteva. Zato pritožnica z navedbo, da je tožnica spoznala, da lahko toženki za dobavo toplote zaračunava le 20 % delež, kar da izhaja iz njenega računa za leto 2018, ne more doseči drugačnega obračunavanja toplote za obdobje pred notifikacijo novega delilnika.
začasna odredba - otroci in starši - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - ogroženost otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center
Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroki, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ) in se izdajo pod pogoji, ki jih določa DZ, po v ZIZ predpisanem postopku (100. člen ZNP-1). Stališče pritožnikov, da bi moralo sodišče ugotavljati pogoje za izdajo začasne odredbe iz 270. in 272. člena ZIZ, je torej materialnopravno zmotno.
ZPP člen 116, 343, 343/1, 343/2, 458, 458/1, 458/3.
vrnitev v prejšnje stopnje - bolezen - prepozna pritožba zavržena
Sodna praksa je zavzela enotno stališče, da je bolezen upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje le, če je ta nenadna, nepredvidljiva in vlagatelju prepreči, da bi sam ali po pooblaščencu pravočasno opravil dejanje. Toženka navedenih okoliščin v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niti ne zatrjuje in dokazuje, saj iz zdravniškega potrdila slednje ni razvidno.
postopek v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - osebno vročanje - fikcija osebne vročitve - tek roka - neprerekana dejstva
Na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP je nastopila fikcija vročitve, sodna pošiljka pa je bila puščena v hišnem predalčniku. Naslednjega dne je začel teči rok za odgovor na prejeto vlogo. Tega roka pritožnik ni izkoristil.
V postopkih, ki se vodijo v sporih majhne vrednosti, izvedba glavne obravnave ni obvezna.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev pogojev - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - aktivno ravnanje dolžnika - pravni standard neznatne škode - poseg v lastninsko pravico - obstoj objektivnega pogoja - konkretizacija pogojev za začasno odredbo
Za verjeten obstoj pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti (verjetno) izkazano aktivno delovanje toženke v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve tožničine denarne terjatve. Tega tožnica ni uspela izkazati za verjetno. Tožnica tega ne more uspešno izkazati za verjetno z zatrjevanjem (domnevnega) preteklega ravnanja toženke, ki naj bi v letu 2007 z računa tožnice brez njene vednosti nakazovala zneske na svoj osebni račun v Švici. Da bi toženka v sedanjem (relevantnem) obdobju delovala v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve tožničine denarne terjatve, tožnica ni zatrjevala.
Tudi pravni standard neznatne škode iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da načeloma vsak poseg v lastninsko pravico predstavlja za lastnika omejitev in posledično škodo, zato mora biti obstoj tega pogoja še posebej skrbno konkretiziran.
OZ člen 365, 369. OZ-UPB1 člen 335, 336, 337, 365.
ugovor sukcesivnega zastaranja - pretrganje zastaralnega roka
Pravilno in skladno z določbo 365. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je sodišče pojasnilo, da je z vložitvijo predloga za izvršbo bilo zastaranje pretrgano.
Sodišče dovoli stranki obročno plačilo taks, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
ZPP člen 458, 458/1. ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - slabo socialno stanje dolžnika - slabo zdravstveno stanje - brezplačna pravna pomoč
Toženkina pritožbena graja odločitve sodišča prve stopnje za povrnitev dolga z obrestmi s sklicevanjem na svoje slabo zdravstveno in socialno stanje ni upoštevna.
Če stranka nima denarja za odvetnika, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ki ji je odobrena, če premoženjsko stanje to omogoča.
obnova pravdnega postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - trditveno breme - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog
Okoliščina, da je tožeča stranka oziroma njen direktor srečala V. Č. 25. 8. 2019 in ki je pojasnil direktorju tožeče stranke, da M. Š. ni mogel priti pričati v korist tožeče stranke zato, ker mu je to preprečeval njegov delodajalec, ni niti novo dejstvo, ker je bilo ugotovljeno že na poravnalnem naroku pri Okrožnem sodišču v Krškem 15. 10. 2012. Tudi dejstvo, da je tožeča stranka za predložitev nove bančne garancije potrebovala dokazilo o nadaljnji veljavnosti distribucijske pogodbe ni novo dejstvo, kar je bilo že zatrjevano in tudi dokazno ocenjeno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Že zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog zavrglo zaradi pomanjkanja popolnosti predloga.
ZDZdr člen 2, 2-17, 12, 30, 30/1, 74, 75. ZNP-1 člen 42.
namestitev v varovani oddelek - sprejem brez privolitve - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - ukrep nadzorovane obravnave - uživanje alkohola - epileptični napadi - prostorska stiska - prostorska zasedenost
Varovani oddelek je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.
Pritožba nasprotnega udeleženca se neutemeljeno zavzema za namestitev v odprti oddelek socialno varstvenega zavoda. Pacienti se na odprtih oddelkih lahko prosto gibljejo, kar pomeni, da bi nasprotni udeleženec lahko kadarkoli odšel in prenehal jemati zdravila, lahko bi prišel do alkohola in prišel v druge zanj stresne situacije, ki bi povzročile poslabšanje njegovega duševnega stanja.
V praksi (vrhovnega, ustavnega) sodišča se je izoblikovalo stališče, da je v primeru, ko je treba določeno osebo namestiti v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, ki pa so vsi prezasedeni, ustavno vzdržna začasna rešitev, da do zagotovitve ustreznejše rešitve ostane oseba, ki je v bolnišnici, tam. Ne more pa taka oseba ostati v bolnišnici neko dolgo obdobje. Zato mora sodišče pretehtati vse okoliščine konkretnega primera in presoditi kam in kdaj naj namesti osebo, za katero je ugotovilo, da izpolnjuje vse pogoje za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
S tem, ko tožnik po sporni cesti na toženčevi nepremičnini hodi in vozi z motornimi vozili, le-te ne uživa in je tudi ne uporablja za osebno potrebo. Raba je namreč služnostna pravica rabiti tujo stvar samo za osebno potrebo. V toženčevi trditveni podlagi ni prerekanja tožnikove trditve, da cesto na toženčevi nepremičnini uporablja za dostop do svojih kmetijskih površin in za njihovo ekonomsko izkoriščanje, ne pa za svoje osebne potrebe.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - razlog za obnovo postopka - nova dejstva - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog
Postopek odločanja o predlogu za obnovo poteka v več fazah, kot je pravilno navedlo prvostopenjsko sodišče. Najprej se predlog presoja izključno s procesnega vidika. V okviru 10. točke 394. člena ZPP to pomeni, da se (poleg pravočasnosti in dovoljenosti predloga) presoja, ali stranka predlog sploh opira na neko novo dejstvo ali nov dokaz. Šele če je odgovor na to pritrdilen, se opravi preliminarna presoja, ali bi tako novo dejstvo oziroma nov dokaz utegnil privesti do odločbe, ki bo za konkretno stranko ugodnejša.
V konkretnem primeru je treba kot popolno dopustiti tudi pritožbo, ki je v konkretnem primeru opremljena le s fotokopiranim lastnoročnim (namesto neposrednim lastnoročnim) podpisom pritožnika, saj bi bilo sicer nesorazmerno poseženo v pritožnikovo tudi z Ustavo zagotovljeno pravico do pritožbe.
Za presojo dovoljenosti dokazov, ki so bili najdeni, ker so se znašli "na očeh", tako določba 217. kot 219.a člena določata le način ravnanja z njimi, ne pa kriterijev, kdaj je tako najden dokaz dovoljen. V sodni praksi so se v povezavi z ameriško doktrino plain view razvili kriteriji: (1) policist mora biti zakonito prisoten na mestu zasega, (2) najdeni predmeti morajo imeti domnevno obremenilni značaj; morajo kazati na drugo kaznivo dejanje in (3) najdba mora biti nenamerna, nepričakovana.
Elektronske naprave se pomembno razlikujejo od prostorov in predmetov v "običajnem" svetu, zato se njihova preiskava bistveno razlikuje od hišne preiskave glede drugega in tretjega kriterija. Da se lahko prepozna obremenilni značaj elektronsko shranjenega podatka, je treba tak podatek odpreti, ga napraviti dostopnega čutom in ga nato še pogledati, prebrati, poslušati. Če gre za elektronske podatke podobne listinam (npr. listina v elektronski obliki ali v elektronsko obliko pretvorjena listina, digitalna fotografija), se do vsebine zapisanih podatkov in informacij, katerih nosilec so, lahko dokopljemo šele s tem, da preberemo njihovo vsebino. V fizičnem svetu je večinoma zlahka možno preizkusiti naključnost najdbe (npr. ob vstopu v sobo zaradi iskanja drog policist na mizi zagleda pištolo). Tudi pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, odrejenih zoper drugo osebo, je samo dejstvo zaznave še ene osebe povsem nazorno. Pri listinah (v pisni, fizični obliki) je to, zaradi njihove narave, že bistveno težje: če policist v omari fasciklov išče določeno pogodbo, mora pogledati v vsak fascikel in (vsaj bežno) vsako listino v njem, da lahko ugotovi, ali je našel iskano listino; med njimi se lahko znajde "na očeh" tudi listina z domnevno obremenilnim značajem. V elektronskih napravah je to le še potencirano. Za presojo naključnosti najdbe dokaza je v tem primeru treba ugotoviti, ali je policist deloval v skladu s prvotno preiskavo (za katero je bila izdana sodna odredba).