PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034447
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/1, 46/1-3.
poklicna usposobljenost delavca - potrdilo o usposobljenosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zmotno je prepričanje pritožbe, da je zaradi zavrnitve tega dokaznega predloga ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, še posebej, ker je prvo sodišče tudi po predlogu obrambe preverilo, ali je poslujoči policist U. P. strokovno usposobljen za rokovanje z laserskim merilnikom in ugotovilo (list. št. 56), da je opravil ustrezno usposabljanje, zato so nekorektne pritožbene navedbe v smeri, da prisotnost na usposabljanju še ne dokazuje njegove usposobljenosti za njegovo uporabo. Nasprotno, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča so razlogi prvega sodišča v tem delu prepričljivi, zlasti še, kar je uradno merilno sredstvo (laserski merilnik hitrosti Prolaser 4) tudi uradno certificiran, kar izhaja iz potrdila o skladnosti (list. št. 55) zato že prvo sodišče glede na očitke, ki izhajajo iz obdolžilnega predloga ni imelo nobene podlage za odrejanje izvedenca o merilnikih hitrosti in je ravnalo pravilno, ko je tak nesubstanciran dokazni predlog zavrnilo, saj obramba ni z ustrezno stopnjo verjetnosti pojasnila, na katera vprašanja bi postavljeni izvedenec v tej smeri sploh moral odgovarjati.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - konkretizacija zakonskih znakov
Iz izreka izpodbijane sodbe izhajajo vse tiste ključne dejanske okoliščine, ki opredeljujejo preslepitveni namen zavezane družbe in ki so pri oškodovani družbi v daljšem obdobju ustvarile zmotno predstavo, da bodo pogodbene obveznosti poravnane. Iz sodbenega izreka v nasprotju s pritožbo izhaja ne le obljuba zavezane družbe o poravnavi 59-ih zapadlih in s strani zavezane družbe nezavrnjenih računov v skupni višini 39.660,66 EUR, temveč se kot dejanske okoliščine, ki se nanašajo na védenje vodstva zavezane družbe, da pogodbene zaveze (plačila računov) ne bodo izpolnjene, navajajo še take dejanske okoliščine, ki ustrezno vsebinsko opredeljujejo preslepitveni namen..
Prav tako ni mogoče sprejeti naziranja pritožbe, da v obravnavanem primeru že zaradi dinamike izpolnjevanja pogodbenih zavez zavezane družbe v času trajanja poslovnega odnosa, ko so se ves čas tolerirale zamude pri plačevanju računov in da je pri tem šlo le za poslovni riziko oškodovane družbe, preslepitveni namen ne obstoji.
krivdno povzročeni stroški postopka - priča - neopravičen izostanek z naroka - zdravniško opravičilo
V takih okoliščinah, ko se priča zgolj enkrat do tedaj neopravičeno ni odzvala na vabilo na zaslišanje, izostanek z naroka 19. 11. 2019 pa je opravičila in tudi ustrezno izkazala z zdravniškim opravičilom, po presoji pritožbenega sodišča ni bilo pogojev za odreditev prisilne privedbe.
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po prvem odstavku člena 284 KZ-1 je mogoče storiti le naklepno, to je v primeru, če v mnenju ali cenitvi izvedenec oziroma cenilec navaja povsem izmišljena dejstva ali pa če zavestno uporabi lažna pravila stroke, ne gre pa za storitev tega kaznivega dejanja v primeru, če je le-to izdelano nestrokovno in malomarno, kar pravilno izhaja tudi iz odgovora na pritožbo. Bistveno pri tem je, da se pri izdelavi mnenja oziroma cenitve tisti, ki mnenje oziroma cenitev izdela mora zavedati in tudi hoteti, da takšna njegova ugotovitev v cenitvi oziroma v mnenju ni zanesljiva, pa v izdelanem mnenju oziroma cenitvi trdi nasprotno, torej navaja izmišljena dejstva, saj je torej le v takih primerih podana storitev očitanega kaznivega dejanja, medtem ko z malomarnostjo očitanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti.
Glede na takrat veljavni člen 85 ZS se je obdolženec kot cenilec smel sklicevati na svoj status tudi v primeru, če je cenitev oziroma mnenje izdelal na zahtevo stranke pri uveljavljanju njenih pravic.
ZSKZDČEU-1 člen 192, 192/5. ZP-1 člen 52, 52/3. ZDR-1 člen 210, 210/2, 217, 217/4, 217č.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - znižanje denarne kazni - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - kraj storitve prekrška - višina izplačane plače - napoteni delavec
Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da bi lahko prekrškovni organ Republike Slovenije storilki določil največ 2.000,00 EUR globe za posamezni prekršek in izrekel enotno globo v višini 8.000,00 EUR ter ji naložil plačilo stroškov postopka – sodne takse v višini 10% od izrečene globe tj. 800,00 EUR. In ker je v skladu s petim odstavkom 192. člena ZSKZDČEU-1 znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, možno znižati le na najvišjo mero, ki je za istovrstno dejanje dopustna po predpisih Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se odločba pristojnega organa države izdaje izvrši do zneska 8.800,00 EUR.
ZST-1 člen 3, 3/5, 5, 5/1, 5/1-7. ZKP člen 129, 129/1.
ugovor zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - nastop pravnomočnosti
Za nastop pravnomočnosti sodbe se tako ne zahteva, da bi ta morala biti vročena obdolžencu, zato tudi vročitev sodbe pritožbenega sodišča ni pogoj za nastanek obveznosti plačila sodne takse za postopek na prvi in drugi stopnji. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe, da je nenavadno, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse izdan mesec in pol pred vročitvijo sodbe pritožbenega sodišča.
izločitev dokazov - uradni zaznamek o zbiranju obvestil - izjava priče, dana policiji - nedovoljen dokaz - privilegirana priča
Izjava, zapisana v uradnem zaznamku, ne more nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev glede krivde obdolženca za storitev očitanega kaznivega dejanja. Ravno to pa je primer v obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje, mimo vsebine zapisnika o zaslišanju priče, zaključek o odločilnem dejstvu, oprlo na uradni zaznamek z njeno izjavo, dano policistom. Takšen obid zakona pa pritožba utemeljeno problematizira, še zlasti pa v primeru, ko gre za izjavo privilegirane priče, dane policistom (v konkretnem primeru pa je bila ta izjava celo pravnomočno izločena iz spisa).
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 3, 3/10.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - poziv za plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - materialni sosporniki - enotni sosporniki - dediči kot sosporniki - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Prvostopenjsko sodišče je s plačilnim nalogom na plačilo sodne takse z opozorilom na posledice neplačila pozvalo le tretjo toženko. To pomeni, da se posledice neplačila sodne takse po poteku v plačilnem nalogu odrejenega roka ne morejo nanašati na tožence, ki plačilnega naloga in navedenega opozorila sploh niso prejeli. Toženci so kot sodediči materialni sosporniki in sozavezanci za plačilo sodne takse (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Kljub njihovemu enotnemu sosporništvu pa vsak od njih ohranja svojo procesno subjektiviteto, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi upoštevalo pri vabljenju tožencev na naroke in vročanju procesnih vlog oziroma odločb. Iz istega razloga bi moralo prvostopenjsko sodišče vsakega pozvati na plačilo sodne takse za pritožbo in jih opozoriti na posledice nepravočasnega plačila. Ker jih ni, sankcija fikcije umika pritožbe zoper njih ne more nastopiti.
umik zahteve za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve pred sodiščem prve stopnje
Če storilec zahtevo za sodno varstvo umakne, sodišče za vsebinsko odločanje o zahtevi za sodno varstvo nima pravne podlage, kar pomeni, da se ne sme in ne more spuščati niti v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, niti v presojo izrečenih sankcij.
upravnik - odpoved pogodbe o upravljanju - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - soseska - skupni deli - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - podzemni objekti
Za zavrnitev tožbenega zahtevka je tudi po prepričanju višjega sodišča ključna ugotovitev, da podzemni parkirni objekt (v zvezi s katerim tožeča stranka od tožene terja plačilo stroškov upravljanja in obratovanja) predstavlja skupni del, ki služi več večstanovanjskim stavbam v soseski.
Stanovalci večstanovanjske stavbe so odpovedali pogodbo o upravljanju. Tožeča stranka tako ni upravnica večstanovanjske stavbe, kar pomeni konkretneje, da ni upravnica njenih posameznih delov niti njenih skupnih delov, torej tudi ne samostojnega parkirnega objekta, ki je skupni del. Pri tem je materialno pravno nepomembno, ali so skupni deli v sami večstanovanjski stavbi, ali pa v samostojnem podzemnem objektu. Če je ta v katastru samostojna stavba ali ne, ne spremeni materialno pravne pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da gre za skupni del, ki služi več večstanovanjskim stavbam v soseski.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00033371
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 371, 371/2.
lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - razbremenilni dokazi
Pretres možganov ni tako široka besedna zveza, da ne zadošča zahtevi po konkretiziranosti kazenskopravnega očitka. Je mednarodno klasificirana diagnoza z oznako S06.00, kar jo po MKB-10 uvršča v podskupino znotraj lobanjskih poškodb (S06) v skupini poškodb glave (S00-S09). Primerjava s poškodbo roke ni na mestu, slednja je bistveno širši pojem, primerljiv s poškodbo glave. Na intenzivnost pretresa možganov kaže dolžina obdobja, v katerem je bila poškodovančeva zmožnost za delo zmanjšana in njegovo zdravje okvarjeno. Ni potrebno, da bi opis dejanja vseboval še podrobnejši opis značilnosti te poškodbe. Prav tako ni potrebno, da bi vseboval podrobnejše navedbe o tem, kako je bila zmožnost za delo zmanjšana, katerih del naj oškodovanec začasno ne bi zmogel opravljat, to je namreč predmet dokazovanja.
Dokazni predlogi obrambe za drugega oziroma drugovrstnega izvedenca ter pridobitev zdravstvene dokumentacije in zaslišanje osebne zdravnice oškodovanca niso posledica slabo opravljenega dela izvedenca za medicino - travmatologijo ali njegove premajhne usposobljenosti, temveč posledica nestrinjanja z izvedenskim mnenjem, ki je za obdolženca obremenilno. Pritožniki odločitve sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznih predlogov ne izpodbijajo z navedbo konkretnih okoliščin, ki bi podkrepile materialnopravno relevantnost izvedbe predlaganih, a zavrnjenih tosmernih dokazov obrambe, temveč se le pavšalno sklicujejo na možnost preverjanja pravilnosti vseh vhodnih podatkov, preverjanje, ali je izvedenec prezrl kakšno pravnorelevantno dejstvo ter preverjanje pravilnosti zaključkov izvedenskega mnenja.
relativno zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja - dejanje, ki meri na pregon - poizvedbe sodišča
Zastaranje torej pretrgajo vsa zakonita dejanja prekrškovnih organov in sodišč, ki so usmerjena v to, da se storilcu oziroma drugim subjektom pravnomočno izreče sankcija za prekršek. Poudarek je na tem, da mora dejanje meriti na pregon. Glede na zgoraj izpostavljeno pravno teorijo in prakso Vrhovnega sodišča RS po oceni pritožbenega sodišča tudi poizvedbe o obdolženčevem premoženjskem stanju pretrgajo zastaranje, saj so take poizvedbe potrebne zaradi odločitve sodišča o izreku sankcij in so zato usmerjene v končni izid postopka o prekršku – izrek sankcij.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 40/1, 40/4, 49.
stroški izdelave izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - materialni stroški izvedenca - nagrada za študij spisa
Pritožbeno sodišče sicer verjame izvedencu, da je spis prebral v celoti, vendar to ne pomeni, da je moral preštudirati vse ostale listine, poleg tistih, ki jih je izrecno izpostavilo sodišče prve stopnje v odredbi o postavitvi izvedenca. Prav tako izvedenec ne navaja, katere dodatne listine je bilo potrebno preštudirati in koliko naj bi bilo teh listin.
Res je sicer, da je izvedenec moral analizirati primerjalne rokopise dveh oseb in pisavo na spornem dokumentu, vendar sta bili postavljeni zgolj dve strokovni vprašanji, dokumentacija pa ni bila prav obsežna. Ni torej izkazano, da bi za odgovor na ti dve vprašanji, ki nista kompleksni, bil potreben dodaten poglobljen študij (izven obsega izvedenčeve stroke oz. specialnosti), obsežne analize ali specialistična znanja oz. znanja z več področij, niti ni bilo potrebno sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.
Materialni stroški v višini 38,00 EUR, ki jih je izvedenec opredelil kot stroške poštnine, pisarniškega materiala in stroške uporabe zahtevne tehnične opreme ne predstavljajo stroškov v smislu 49. člena pravilnika, ker ne gre za stroške (ki tudi niso specificirano opredeljeni), ki bi se nanašali le na konkretno izvedensko mnenje, temveč gre za opremo, ki jo izvedenec uporablja pri svojem siceršnjem delu.
obstoj pripornih razlogov - utemeljen sum - obrazložitev utemeljenega suma
Obrazložitev utemeljenega suma, ki jo je v izpodbijanem sklepu podalo sodišče prve stopnje, je razumna, za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljiva in tudi povsem zadostna in je pritožbeno problematiziranje ne more spodnesti, še zlasti pa ne način, ko je pritožnica v pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora v celoti povzela, oziroma s tehniko copy paste prenesla besedilo ugovora zoper predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Ta pritožbeni postopek ne more prerasti v postopek preizkusa citiranega predloga, torej v ugovorni postopek. Slednji je pridržan izvenobravnavnemu senatu sodišču prve stopnje, pritožbeno sodišče pa preizkuša obrazloženost sklepa o podaljšanju pripora, v katerem pa jasno mora biti kot eden od pogojev za pripor, obrazložen tudi utemeljen sum.
Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o zmotni uporabi predpisa, ki določa prekršek, ki jih prekrškovni organ uveljavlja z navedbami, da bi sodišče moralo obdolženo osebo v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ šteti kot "drugega uporabnika" gozdnega zemljišča in ne bi smelo slediti le dikciji uporabe in rabe s sklicevanjem na lastnika, zakupnika ali uporabnika zemljišča. Odgovorna oseba pravne osebe je sicer res bila neposredni izvrševalec dejanj, ki predstavljajo objektivne zakonske znake prekrška in je ta ravnanja izvršila v imenu in s sredstvi obdolžene pravne osebe. Vendar je sodišče prve stopnje na podlagi zagovora in izpovedbe priče V. H., ki je potrdil, da je D. L. odpadke, ki so nastali pri izkopu na njegovih (drugih) parcelah, nalagal po njegovem naročilu, pravilno štelo V. H. kot dejanskega uporabnika.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033987
ZJZ člen 10, 14, 38, 38/1, 38/1-5. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
javna prireditev - zagotavljanje varnosti življenja in zdravja na javnih prireditvah - varnostna služba - nadzor policije - nasprotje med razlogi - zahteva za sodno varstvo
Zagotavljanje zadostnega števila varnostnikov in rediteljev na javnih shodih in prireditvah je obveznost, ki je ne gre podcenjevati, saj je mogoče le na tak način zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti zdravja in življenja udeležencev javne prireditve in tudi udeleženci take prireditve upravičeno računajo, da je obisk take prireditve zanje varen. Zato je nujno potrebno in pravilno, da policija izvaja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, kot ji to tudi sicer nalaga 36. člen ZJZ. Ko pa se nadzor izvaja, je treba upoštevati, da je ustrezne ukrepe dolžan zagotavljati organizator prireditve in je zato organizator tisti, ki mora izkazati, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.
Izpovedba, da ni bilo zadostnega števila varnostnikov, ko bi jih moralo biti 20, pomeni, da jih ni bilo 20.
Pravilnik o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnihpostopkih in v kazenskem postopku (2019) člen 8, 8/1, 9, 9/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 9, 9/5.
potni stroški vročevalca - kilometrina
Res je, da je za meritev razdalj mogoče na svetovnem spletu najti številne spletne daljinomere npr. ViaMichelin, na katerega se sklicuje pritožnik, pa tudi Google Zemljevidi. Vsak od navedenih ponudnikov pokaže nekoliko različno razdaljo za isto relacijo, vendar se je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno oprlo na podatke spletnega mesta zemljevid.najdi.si, ki je s sklepom Vlade RS prepoznano kot zanesljivo in verodostojno za tovrstno uporabo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033982
ZSKZDČEU-1 člen 190, 190/4.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - plačilo globe - potrdilo o plačilu
Ob taki procesni situaciji, ko pristojni organ Republike Avstrije na pozive sodišča prve stopnje ni odgovoril, je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal, ne glede na to, da je plačilo bilo izvršeno že 26. 9. 2017 tj. še pred izdajo odločbe o prekršku, ki jo je pristojni organ predložil v priznanje in izvrševanje.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje
Taka sodba sodišča prve stopnje, izdana v hitrem postopku o prekršku je postala pravnomočna in izvršljiva in temu primerno je pravilno v tej sodbi tudi zapisan pravni pouk, ko zoper tako sodbo lahko vloži pritožbo le prekrškovni organ iz razlogov po 1., 2. in 4. točki člena 154 ZP-1, razen glede stroškov postopka, kot je v točki 3) izpodbijanega sklepa obrazložilo že prvo sodišče. V obravnavanem primeru je torej prvostopno sodišče vloženi ZSV obravnavalo in njunih zahtev za sodno varstvo ni zavrglo, zato v skladu s prvim odstavkom člena 66 ZP-1 pritožba v tem primeru, ko je prvo sodišče vloženi ZSV obravnavalo vsebinsko, pritožba ni dovoljena.