postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za zaslišanje priče - poizvedovalni dokaz
Sodišče v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, stranki pa izvedbe naroka nista zahtevali v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah.
Zahteva za izvedbo naroka mora biti izražena izrecno (ne zgolj s predlogom za zaslišanje).
Sodišče izvaja le dokaze, predlagane za dokazovanje konkretno zatrjevanih odločilnih dejstev, poizvedovalnih dokazov pa ne.
ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 443, 458, 458/3. URS člen 14, 15, 22, 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
spor majhne vrednosti - zavrženje prepozne pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - zamujen rok za pritožbo - primeren čas za pripravo obrambe - pravica do pritožbe - pravica do vložitve pravnega sredstva - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - načelo enakosti pred zakonom
Za omejitev pravice do pritožbe, ki jo je treba vložiti v predpisanem roku, sicer se zavrže, obstojijo ustavno upravičeni razlogi. V interesu pravne varnosti in v interesu samih strank ter v neposredni zvezi z učinkovitostjo pravice do sodnega varstva in pravice do sojenja v razumnem roku je namreč nujno, da je določen prekluziven rok za pritožbo. Zakonsko določen osemdnevni rok za pritožbo v sporih majhne vrednosti tudi ni prekratek glede na praviloma manj zapletene zadeve, manjši pomen za stranke ter razmerje med vrednostjo spora in stroški postopka. Ob tem velja dodati, da EKČP v 6. členu in Ustava RS v 29. členu sicer določata primeren čas za obrambo, vendar navedeno velja za kazenske in ne civilne postopke.
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 313, 350, 350/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-2. OZ člen 299, 378.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - več sodelujočih izvedencev - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - znižanje nagrade - delni uspeh v postopku
S sklepom sodišča so bili v komisijo za izdelavo izvedenskega mnenja imenovani trije izvedenci različnih strok. Izdelali so skupno izvedensko mnenje, njihove ugotovitve se prepletajo in dopolnjujejo. Po pripombah tožeče stranke na tako izdelano mnenje je bila tudi dopolnitev mnenja zahtevana od celotne komisije in iz vsebine dopolnjenega mnenja izhaja, da so pri izdelavi dopolnitve sodelovali vsi trije člani komisije. Zato je neutemeljeno stališče pritožbe, da glede travmatološkega dela izvedenskega mnenja ni bilo treba dopolniti in da izvedencu za ta del ne pripada nagrada.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033683
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1. ZNP-1 člen 96, 96/2, 100.
predlog za izdajo začasne odredbe - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - ugrabitev otroka - zahteva za vrnitev otroka - pravica do stikov - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - starševska skrb - pristojnost za odločanje - otrokova korist - neformalni razgovor z otrokom - vloga centra za socialno delo
Namen Haaške konvencije ni vsebinsko reševanje spornih razmerij, ampak vzpostavitev prejšnjega stanja z namenom, da se omogoči pristojnim organom države, iz katere je bil otrok odpeljan, da v skladu s svojim pravom odločajo o starševski skrbi za otroka.
Uredba Bruselj II a vsebuje pravila o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, med drugim pa tudi posebne določbe o pristojnostih v primerih ugrabitve otrok. Ne ureja pa vsebine pravnega varstva. Oblika in vsebina pravnega varstva je v pristojnosti nacionalnega sodišča. Uredba zagotavlja, da sodišča države izvora obdržijo pristojnost za odločanje o vprašanjih starševske skrbi ne glede na ugrabitev.
Starši pri izvedbi neformalnega razgovora z otrokom nimajo poudarjene vloge. V skladu z določbo drugega odstavka 96. člena ZNP-1 se neformalni razgovor vedno opravi brez prisotnosti staršev. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče celo odloči, da se staršem ne dovoli vpogled v zapis, poslušanje ali ogled posnetka.
Centri za socialno delo so strokovni pomočniki sodišča. Njihova mnenja imajo pomembno težo v postopku, vendar pa sodišča nanje niso absolutna vezana. Dolžnost sodišča je, da mnenje oceni, odločitev pa sprejme tudi ob upoštevanju preostalega dokaznega sklopa.
OZ člen 190, 190/1. ZKUASP člen 44, 44/4. ZASP člen 157.
priobčevanje komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - skupni sporazum - višina nadomestila - civilna kazen po ZASP
Prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. To pa je stališče, pri katerem vztraja VSL od februarja 2013 naprej in na katerem temelji tudi prvostopenjska sodba.
Pogodba o čiščenju hotelskih sob jasno določa, da mora toženka tožnici plačati vse dodatno izvedene ure čiščenja (nad 372 urami čiščenja na mesec) po (v pogodbi) določeni ceni. Zavzemanje toženke, da pogodba določa, da je tožnica upravičena le do plačila nadur v mesecih, v katerih je bila zasedenost hotela večja od 60%, ni utemeljeno, saj takšne vsebine sklenjena pogodba nima. Toženkino pritožbeno izpostavljanje nekakšne drugačne utečene poslovne prakse med pravdnima strankama, je njena lastna dokazna ocena, ki ji ni mogoče slediti, pa čeprav je podkrepljena z dokaj domiselnim razumevanjem spisovne vsebine.
povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - zahtevek za vrnitev preživnine - izpodbito očetovstvo - odpadla pravna podlaga - verzijski zahtevek - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka
Stališče o (delnem) zastaranju tožbenega zahtevka izhaja iz zmotnega prepričanja, da ima tožbeni zahtevek v obravnavani zadevi naravo preživninske terjatve. Dejansko pa gre za verzijski zahtevek, ki ima podlago v razmerju med tožnikom in otrokovo materjo, ne pa v razmerju med tožnikom in otrokom.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00035078
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - izdelava elaborata parcelacije
Čeprav elaborat o parcelaciji lahko nakazuje odločitev, ki jo bo sodišče sprejelo v zadevi, ne preprečuje možnosti, da bo končna odločitev v zadevi, če bodo udeleženci uspešno zagovarjali drugačen obseg pripadajočega zemljišča, drugačna.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - zavarovalno kritje - nihajna poškodba vratne hrbtenice - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - pravdni stroški po uspehu - brezplačna pravna pomoč
Tožnik uveljavlja zahtevek na podlagi zavarovalne police AO+ zavarovanja. Ker zavarovalno kritje po polici ne obsega škode zaradi lažje nihajne poškodbe vratne hrbtenice, je sodišče odškodnino za negmotno škodo odmerjalo le za posledice, ki jih je utrpel zaradi odprtega zloma in izpaha bližnjega členka mezinca leve roke.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - sprememba stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - tehtanje interesov - sorazmernost ukrepa
Ukrepi za varstvo koristi otroka, ki jih določa DZ, so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen.
Sodišče lahko med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.
Po načelu najmilejšega ukrepa sodišče pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka izreče ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je mogoče z njim dovolj zavarovati koristi otroka.
Z izdano začasno odredbo so koristi mladoletnega otroka dovolj zavarovane, saj se stiki ne izvajajo v prisotnosti očetove nove partnerke, niti na njenem naslovu.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00032570
ZSVarPre člen 54a. ZD člen 128. OZ člen 374.
omejitev dedovanja - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - oprostitev plačila socialno varstvenih storitev - obrestovanje terjatve - valorizacijske obresti
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da dedinja valorizacijskih obresti od 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, ni dolžna plačati.
ZD člen 132, 133, 138, 138/2. OZ člen 46, 46/1, 46/2, 49.
dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - razveljavitev dedne izjave - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini - enostranski pravni posel - odpoved dediščini pod vplivom zmote, sile ali zvijače - izjava volje - napake volje - zmota v izjavi - bistvena zmota - vezana denarna sredstva - skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Dedna izjava je izrecna, enostranska, strogo formalna in nepreklicna izjava volje o sprejemu dediščine (pozitivna dedna izjava) ali o odpovedi dediščini (negativna dedna izjava).
Pravilno ugotovljen obseg dediščine je predpogoj, da lahko k dedovanju poklicani dedič oblikuje svojo dedno izjavo; če je v zvezi z obsegom dediščine v zmoti, taka zmota šteje kot bistvena.
Tožnica je bila v bistveni zmoti, ko je podala negativno dedno izjavo, pri čemer je bila pred to odločitvijo dovolj skrbna. Ker je dokazala, da je bila pri izjavi svoje volje v zmoti, je tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev utemeljen.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja
Stališča sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o izkazu (sedanjega) prvotoženčevega ravnanja v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve tožnika ni razumeti tako, da bi od tožeče stranke zahtevalo izkaz namena oziroma celo dolžnikove krivde. Je pa zahtevalo subjektivno vez oz. časovno ″korelacijo″ med razpolaganjem s premoženjem in vložitvijo tožbe oz. predloga za izdajo začasne odredbe v tej konkretni zadevi.
Zakaj je skupščina tožene stranke po predlogu uprave znižala osnovni kapital dodatno s prenosom v kapitalske rezerve je stvar njene odločitve in tožeča stranka ni pojasnila konkretno zakaj naj bi bil ničen sklep skupščine v tem delu. Sam po sebi, ker je bil sprejet skupaj s sklepom o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, oba pa v okviru odprave insolventnosti in postopkih finančnega prestrukturiranja, ni ničen. Ni zakonske omejitve oziroma prepovedi, da skupščina ne bi smela sprejeti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala za oba namena iz 379. člena ZGD-1, zlasti če je to v okviru ukrepov finančnega prestrukturiranja.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pavšalno določena odškodnina - odmera odškodnine po prostem preudarku - pravično zadoščenje - porušeno duševno ravnovesje - zmanjšanje premoženja - vzročna zveza - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - konkretizacija dokaznega predloga - nedovoljen dokaz - neprimeren dokaz
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko se ni ločeno ukvarjalo z vsako od zatrjevanih postavk, temveč je nepremoženjsko škodo, pogojeno z izbrisom, obravnavalo enovito.
odškodninska odgovornost - vzreja psov - odvzem vzrejnega dovoljenja - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - višina nastale škode
Tožnik ni izkazal, da bi letno lahko prodal več kot leglo psov, saj za te trditve ni predlagal prepričljivih dokazov. Ker ima tožnik psarno že vrsto let in sam izpostavlja, da je eden najbolj izkušenih in kakovostnih vzrediteljev, bi v spis nedvomno lahko predložil več listin, ki bi kazale na povprečno doseženo ceno psa glede na posamezno leglo in število prodanih mladičev letno. Takšno dokumentacijo je nenazadnje dolžan voditi že zaradi sledenja rodovniškim značilnostim pasme, pa tudi iz davčnih razlogov. Ob izostanku teh dokazov in dejstvu, da tožnik v letu 2013 ni mogel prodati polovice svojih mladičev, torej je prodal le eno in ne dve legli, pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopnega, da dosojeni znesek zadošča za pokritje tožnikove škode, ki jo je utrpel zaradi začasne zamrznitve vzrejnega dovoljenja.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Tožena stranka ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 165,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost tožene stranke, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
nova škoda - povrnitev nove škode - premoženjska škoda - vzročna zveza - izgubljeni zaslužek - invalidnost - denarna renta - odškodnina v obliki denarne rente - delna nezmožnost za delo - bodoča škoda - okoliščine nezaposljivosti - razporeditev na drugo delovno mesto - aktivni iskalec zaposlitve - poklicna usposobljenost delavca
Škoda je po naravi stvari lahko posledica več vzrokov; če je tako, je važno, kateri je odločilni. Sodišče prve stopnje je zato presojo obstoja vzročne zveze v obravnavanem primeru pravilno skrčilo na edino pravno relevantno vprašanje: ali drži, da se tožnik ravno zaradi svojih fizičnih omejitev, ki so posledica prometne nesreče, ne more znova zaposliti za polovični delovni čas in kljub svojemu prizadevanju ne more dobiti nove zaposlitve.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se o plačilu denarne rente zaradi izgube dohodka (predpogoj je, da oškodovanec škodo dejansko trpi, kar v obravnavanem primeru sploh ni sporno) odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari.
Za odgovor na vprašanje o obstoju vzročne zveze med prometno nezgodo, za katero odgovarja tožena stranka, in škodo, ki nastaja tožniku, je ključna ugotovitev, da bi ob normalnem teku stvari tožnik kljub izgubi zaposlitve pri svojem delodajalcu lahko našel novo, ker pa je prometna nezgoda pustila posledice/omejitve, je glede na svoj poklic in usposobljenost ne more najti. Ponudba zaposlitev, ki sicer ustrezajo tožnikovemu poklicnemu profilu, a so za polni delovni čas in brez omejitev, pač ne ustrezajo tožnikovemu stanju in so zanj enako neprimerne kot ponudbe zaposlitev za poklice, za katere tožnik ni usposobljen.