CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00032444
ZGD-1 člen 481, 481/7, 481/8, 502, 502/5.. ZPP člen 155, 155/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 224, 225, 342, 342/5, 347, 347/2, 347/3, 347/4.
unovčevanje stečajne mase - odtujitev poslovnega deleža - soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - izstop družbenika
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.
dopolnitev vloge - nepopolna vloga stranke - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Oškodovanka kot tožilka, kljub sodnemu pozivu, svoje vloge v dodeljenem roku ni dopolnila tako, da bi imela vse potrebne sestavine predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, zato ne more biti podlaga za izvedbo kazenskega postopka. Vnovično določanje roka za dopolnitev vloge z dne 20.12.2018, kar oškodovanka kot tožilka predlaga v vloženi pritožbi, pa v tej fazi kazenskega postopka ni več mogoče.
zamuda z izpolnitvijo obveznosti - kdaj zapade odškodninska obveznost - tek zakonskih zamudnih obresti - nastanek škode - zapadlost odškodninske obveznosti
Po določbi 165. člena OZ se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka škode. Trenutek nastanka škode ni vedno in tudi ni nujno enak škodnemu dogodku. Trenutek nastanka škode je odvisen vrste škode in od okoliščin primera.
Pri protipravnem odvzemu in protipravnem uničenju stvari hkrati s škodnim dejanjem nastane in zapade tudi obveznost vrnitve stvari oziroma povrnitve škode. Oškodovalec v takšnem primeru ne potreboje dodatnega roka za ugotovitev in izpolnitev obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033480
OZ člen 64, 65, 105, 105/3, 106, 107, 108. ZPP člen 286b, 337.
prodajna pogodba za nepremičnino - fiksnost pogodbe - plačilo kupnine za nepremičnino - neizpolnitev pogodbe - dodatni rok za izpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe pred iztekom roka - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - ara in odstopnina - vračanje in vštevanje are - dvojna ara - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo, da je sicer bila pogodba sestavljena kot taka, da je rok izpolnitev bistvena sestavina pogodbe. V tem primeru pa je tožena stranka sama ravnala v skladu z določbo 105. člena OZ, ko je tožeči stranki dala dodaten rok za izpolnitev obveznosti. Bila pa je upravičena do odstopa od pogodbe v skladu s tretjim odstavkom 105. člena OZ, saj dolžnik svoje obveznosti plačila drugega obroka kupnine ni izpolnil niti v dodatnem roku.
Ne glede na samo določilo o fiksnosti pogodbe in ravnanju tožene stranke z dodatnim rokom za izpolnitev tožnice pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imela tožena stranka drugo(e) pravno podlago(e) za odstop od pogodbe. Dejansko stanje (ki ga je glede težav s pridobivanje gradbenega dovoljenja in sredstev za kupnino navajala tudi pritožnica sama), je takšno, da je imela tožeča stranka težave s pridobivanjem denarnih sredstev za kupnino in da je bil odstop od pogodbe tožene stranke upravičen tudi v skladu s 106. členom OZ, ki določa, da upnik lahko odstopi od pogodbe, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku in v skladu s 107. členom OZ, če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe. Tudi določba 108. člena OZ določa, da kadar v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, lahko druga stranka v primernem roku odstopi od pogodbe glede vseh bodočih obveznosti, če je iz danih okoliščin očitno, da tudi te ne bodo izpolnjene.
ZKP člen 285c, 285c/5, 285č, 285č/4, 307, 307/1, 307/3.
narok za izrek kazenske sankcije - nenavzočnost obdolženca
Sodišče je izvedlo narok za izrek kazenske sankcije brez navzočnosti obtoženca, čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi procesni pogoji, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka.
Peti odstavek 285.c člena ZKP določa, da se stranki in zagovornika opozori, da se bo narok za izrek kazenske sankcije, če nanj ne bodo prišli in svojega izostanka ne bodo opravičili, opravil v njihovi nenavzočnosti. Skladno s četrtim odstavkom 285.č člena ZKP se narok za izrek kazenske sankcije izvede s smiselno uporabo določb ZKP o glavni obravnavi, s poudarkom, da je treba obtožencu omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije. Sojenje v nenavzočnosti na glavni obravnavi v rednem postopku urejata tretji in četrti odstavek 307. člena ZKP. Izpolnjenih mora biti več pogojev hkrati. Obtoženec je bil v redu povabljen in bil že zaslišan pred preiskovalno sodnico, o krivdi se je izjavil na predobravnavnem naroku, tedaj sta bila prva dva pogoja izpolnjena. Še pred oceno, ali je bila obtoženčeva navzočnost nujno potrebna, pa bi moral biti izpolnjen pogoj navzočnosti zagovornika. Ta ni bil izpolnjen. Sodišče prve stopnje tedaj ne bi smelo izvesti naroka za izrek kazenske sankcije brez navzočnosti obtoženca, temveč bi moralo ravnati po prvem odstavku 307. člena ZKP, torej odrediti prisilno privedbo obtoženca.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - pravnomočen sklep o dedovanju - vrnitev daril v zapuščino - načelo pravnega prednika
V sklepu o dedovanju je med drugim odločeno, da se na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 9. 2014 (zaradi uveljavitve pravic nujnih dedičev) v zapuščino vrnejo darila, ki jih je zapustnik dal pritožniku, med drugim tudi nepremičnini, na kateri se nanaša ta zemljiškoknjižni postopek (do deleža 3/5). Posledično je bilo s sklepom o dedovanju v zvezi s kasnejšim popravnim sklepom pravnomočno odločeno tudi o dedovanju teh v zapuščino vrnjenih nepremičnin.
Navedeni listini, ki predstavljata podlago za vpis, učinkujeta zoper pritožnika, četudi so nepremičnine, ki so vrnjene v zapuščino, formalno (še) v celoti vknjižene na pritožnikovo ime. Načelu pravnega prednika je zadoščeno.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - službena pot - kolektivna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih (odločbi VDSS opr. št. Pdp 542/2015 in opr. št. Pdp 932/2017) štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine
Žaljivost je treba presojati v vsakem konkretnem primeru glede na običajne norme obnašanja in običaje v kulturnem okolju, pri presoji pravnega standarda žaljivosti pa je po uveljavljeni sodni praksi treba upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera; enako celovita presoja pa je potrebna tudi pri ugotavljanju (in vrednotenju) pretrpelih duševnih bolečin, ki jih je oškodovanec pretrpel zaradi posega.
OZ člen 131, 131/1, 133, 133/3, 187, 190, 198. ZDARS člen 33. ZPP člen 340, 341.
premoženjska in nepremoženjska škoda - pravno priznana škoda - prekomerne imisije - izgradnja avtoceste - pravica do zdravega življenjskega okolja - zmanjšana tržna vrednost nepremičnin - pasivna legitimacija Republike Slovenije - odškodninska odgovornost države - škoda, ki presega običajne meje - odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - odgovornost izvajalca in naročnika del - vzročna zveza - plačilo najemnine oz. uporabnine - nepremoženjska škoda za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - emisije hrupa - primerna višina odškodnine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - pravni temelj odškodninske obveznosti - bodoča škoda - solidarna odškodninska odgovornost
Glede pritožbe drugotoženke sodišče druge stopnje dodaja, da pokanje sten, poškodba ploščadi, prerezanje asfalta oziroma nesanacija slednjega ne predstavlja škode, ki jo je razumeti kot škodo, ki ne presega običajne meje. Toženka ne živi v urbanem okolju, ampak ruralnem. Sodišče druge stopnje sprejema kot pravilno presojo sodišča prve stopnje, da sta tožnika upravičena do povračila škode, ki presega običajne meje v skladu s tretjim odstavkom 133. čelna OZ (61. - 62. točka obrazložitve). Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da življenje v urbanem okolju terja od posameznika ustrezno prilagoditev in toleranco do imisij, vendar le "normalnih meja". Kadar te presežejo mejne vrednosti pa je mogoče govoriti o takšnem vplivu na osebnostno pravico posameznika do zdravega življenjskega okolja, da je njegova škoda pravno priznana in da je tudi podana odškodninska odgovornost zanjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034224
OZ člen 240, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba - pravica zahtevati odpravo napak - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - manjša vrednost opravljenega posla - razbremenitev odgovornosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - vzrok za napako - dokazovanje - ekskulpacijski razlog - izvedensko mnenje - različna mnenja izvedencev - postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena - prosta presoja dokazov v pravdnem postopku - načelo kontradiktornosti - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Podjemnikova odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, in sicer za tisto obliko škode zaradi kršitve pogodbene (poslovne) obveznosti, ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Zanjo morata biti izpolnjeni dve splošni predpostavki podjemnikove odgovornosti za nepravilno izpolnitev, in sicer, (i) opravljeni posel ima napako in (ii) vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, pri čemer se domneva, da vzrok za napako (kršitev) izvira iz podjemnikove sfere. Ob smiselni uporabi 240. člena OZ se podjemnik lahko razbremeni odgovornosti za napake, če trdi in dokaže, da so vzrok očitanih napak okoliščine, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Na kakšen način mora podjemnik to dokazati, ni predpisano, zato to lahko stori na kakršenkoli logično pravilen način.
Izvedensko mnenje ni sodba, zato morebitna nasprotja v njem ne predstavljajo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa se lahko nanašajo kvečjemu na napačno dokazno oceno in s tem napačno ugotovitev dejanskega stanja.
Določbi drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP ne določata ponavljanja dokazovanja z novimi in novimi izvedenci, dokler se dvomi o pravilnosti izvida ali mnenje ne odpravijo, kar bi sicer lahko pomenilo tudi ponavljanje v nedogled, pač pa ju je treba razumeti tako, da se nanašata na enkratno ponovitev dokazovanja z izvedenci. Sodišče mora v primeru različnih mnenj opraviti presojo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP ter sprejme tista mnenja, ki jih v skladu s prosto presojo dokazov oceni kot prepričljivejša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00032725
ZJN-2 člen 7, 29, 29/5-1. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 363, 363/1, 365, 365-1.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - vračilo sredstev - nekonkretizirane trditve - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Ker je tožena stranka že v postopku pred sodiščem prve stopnje na podlagi zadevne sodbe v zvezi s popravnim sklepom dosegla prav to, za kar se zavzema v pritožbi, za slednjo po presoji pritožbenega sodišča ni podan njen pravni interes (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Podrobnih (ter tudi dokazno podprtih) pravno relevantnih navedb tožene stranke nato tožeča stranka ni substancirano prerekala, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo toženi stranki in pravilno zaključilo, da očitana kršitev 7. člena ZJN-2 ni podana (torej, da tožena stranka z upravičeno in transparentno izvedbo zadevnega postopka s pogajanji brez predhodne objave ni omejevala možnih ponudnikov oziroma v njihovo škodo izkrivljala konkurence) ter da posledično tožbeni zahtevek ni utemeljen. S tem se je tudi smiselno opredelilo do tožničinih nasprotnih navedb, ki so, potem ko je toženka izčrpno pojasnila razloge za izvedbo zadevnega postopka pogajanj brez predhodne objave in s tem povezane okoliščine, ostale nedopolnjene in zgolj na ravni pavšalnosti.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00035162
ZIZ člen 270, 270/1, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da zgolj na podlagi ravnanj tožene stranke pred več leti ni mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati, da bi ta tudi sedaj oziroma v prihodnje deloval v smeri neomogočanja oziroma oteževanja uveljavitve morebitne bodoče terjatve tožeče stranke. Verjetnost, da je začasna odredba potrebna, ker obstaja nevarnost, da bo zaradi tožnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ni izkazana.
neizbran kandidat - sodno varstvo - diskriminacija - neenaka obravnava
Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, je direktor delodajalca tisti, ki lahko sprejme odločitev (in jo v konkretnem primeru je) o tem, katerega kandidata bo izbral, pri čemer je direktor toženke upošteval objektivna merila in tožnika ni neenako obravnaval na podlagi osebne okoliščine.
vročitev s fikcijo - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Toženec zmotno meni, da je rok 15 dni za plačilo sodne takse pričel teči šele naslednji dan od dneva, ko mu je poštar v hišnem predalčniku pustil pismo.
dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa
V postopkih po določbah ZPND zadošča nižji dokazni standard, ker zadošča, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Po določbah tega zakona mora sodišče postopati hitro, ker je cilj ukrepov takojšnja zaščita žrtve, zato sodišče izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev za presojo utemeljenosti predloga.
Za podaljšanje ukrepa morajo biti podani enaki razlogi, kot za izrek ukrepa, poleg tega pa mora biti izkazano še, da ukrep ni učinkoval, da ga je nasprotni udeleženec kršil. Sodišče prve stopnje je obstoj dejstva o ravnanju nasprotnega udeleženca in negotovosti ter ranljivosti predlagateljice v času učinkovanja prepovedi približevanja po sklepu z dne 12. 7. 2019 ugotovilo s stopnjo verjetnosti in jih materialnopravno pravilno prepoznalo kot nasilje nasprotnega udeleženca na škodo predlagateljice in njunega skupnega otroka.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za zaslišanje priče - poizvedovalni dokaz
Sodišče v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, stranki pa izvedbe naroka nista zahtevali v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah.
Zahteva za izvedbo naroka mora biti izražena izrecno (ne zgolj s predlogom za zaslišanje).
Sodišče izvaja le dokaze, predlagane za dokazovanje konkretno zatrjevanih odločilnih dejstev, poizvedovalnih dokazov pa ne.
spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - določen tožbeni zahtevek
V zvezi z obveznimi sestavinami tožbe in njeno dopolnitvijo tožena stranka neutemeljeno navaja, da ni vsebovala določenega zahtevka glede glavne stvari, stranskih terjatev, izvršilnih in pravdnih stroškov ter sodne takse. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, se na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 313, 350, 350/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-2. OZ člen 299, 378.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - več sodelujočih izvedencev - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - znižanje nagrade - delni uspeh v postopku
S sklepom sodišča so bili v komisijo za izdelavo izvedenskega mnenja imenovani trije izvedenci različnih strok. Izdelali so skupno izvedensko mnenje, njihove ugotovitve se prepletajo in dopolnjujejo. Po pripombah tožeče stranke na tako izdelano mnenje je bila tudi dopolnitev mnenja zahtevana od celotne komisije in iz vsebine dopolnjenega mnenja izhaja, da so pri izdelavi dopolnitve sodelovali vsi trije člani komisije. Zato je neutemeljeno stališče pritožbe, da glede travmatološkega dela izvedenskega mnenja ni bilo treba dopolniti in da izvedencu za ta del ne pripada nagrada.
ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 443, 458, 458/3. URS člen 14, 15, 22, 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
spor majhne vrednosti - zavrženje prepozne pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - zamujen rok za pritožbo - primeren čas za pripravo obrambe - pravica do pritožbe - pravica do vložitve pravnega sredstva - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - načelo enakosti pred zakonom
Za omejitev pravice do pritožbe, ki jo je treba vložiti v predpisanem roku, sicer se zavrže, obstojijo ustavno upravičeni razlogi. V interesu pravne varnosti in v interesu samih strank ter v neposredni zvezi z učinkovitostjo pravice do sodnega varstva in pravice do sojenja v razumnem roku je namreč nujno, da je določen prekluziven rok za pritožbo. Zakonsko določen osemdnevni rok za pritožbo v sporih majhne vrednosti tudi ni prekratek glede na praviloma manj zapletene zadeve, manjši pomen za stranke ter razmerje med vrednostjo spora in stroški postopka. Ob tem velja dodati, da EKČP v 6. členu in Ustava RS v 29. členu sicer določata primeren čas za obrambo, vendar navedeno velja za kazenske in ne civilne postopke.