Ob tem, ko nestrinjanje pravdne stranke na način, kot je bilo izraženo v obravnavani zadevi, ni razlog za določitev novega izvedenca, je sodišče prve stopnje zaradi neobstoja pogojev po čl. 254/2 in 254/3 ZPP pravilno zavrnilo predlog za ponovitev dokazovanja z imenovanjem novega izvedenca. Odločanje o tem je v presoji sodišča.
Sicer pa je odškodnina za strah enotna kategorija, prvostopno sodišče pa je okoliščine, ki jih pritožbi ponovno izpostavljata, vključno s prepričljivima izpovedbama obeh tožnikov o načinu in intenzivnosti doživetega strahu ob ugotovljenem konkretnem5 poškodovanju6, v celoti upoštevalo pri sekundarnem strahu.
ZPP člen 212, 286. OZ člen 247, 247/1, 642, 642/2.
trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - pavšalne trditve - določitev cene - določitev cene del po sodišču - dogovor o ceni - prekluzija - pogodbena kazen
Pritožbene navedbe, da je za zamudo v celoti odgovorna toženka, ki ni ustrezno organizirala procesa in je tožnika prosila za pomoč pri drugih njenih delih, so preveč pavšalne, da bi pritožba z njimi uspela izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje. Pritožba se namreč sklicuje na to, da bi njene navedbe potrdile predlagane priče, vendar ponovno ne navede, katere. Zaradi tega ostanejo njene navedbe le zatrjevane in nedokazane. Tudi v postopku na prvi stopnji so bile njene navedbe glede slabo organiziranega delovnega procesa toženke preveč pavšalne, da bi se uspela razbremeniti odgovornosti za zamudo, predvsem pa z ničemer dokazane.
izločitev dokazov - zaseg predmeta - postopek pridržanja
Glede na izpovedbe policistov, ki jim ne nasprotuje niti pisna izjava obdolženke, je bil prvi mobilni telefon obdolženki na njenem domu le odvzet (obdolženka ga je izročila prostovoljno), nakar se je ves čas prevoza nahajal na vidnem mestu v avtomobilu, nato pa se je na PU Maribor, kjer se je dejansko vršil postopek pridržanja in zaseg predmetov, prvi telefon obdolženki tudi zasegel. Tako v zvezi z zasegom prvega mobilnega telefona kot tudi v zvezi z zasegom drugega mobilnega telefona je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da je bila obdolženka pred zasegom poučena o svojih pravicah, zapisnika je podpisala in nanju tudi ni imela nobenih pripomb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062819
KZ-1 člen 7, 7/2, 205, 205/1, 205/1-1, 246, 246/1, 246/2.
velika tatvina - zloraba negotovinskega plačilnega sredstva - obstoj kaznivega dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - zakon, milejši za storilca - kasnejši zakon
Za kaznivo dejanje velike tatvine storjene na vdoren način, v času, ko naj bi jih obdolženec storil, je bila predpisana kazen zapora do 5 let, za kaznivo dejanje po drugem odstavku 246. člena pa kazen zapora do 3 let. Upoštevaje določbo 7. člena KZ-1, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja; če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat) pa se uporablja zakon, ki je za storilca milejši, navedeno privede do zaključka, da je, upoštevaje navedeno zakonsko določbo, inkriminacija obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po drugem odstavku 246. člena v zvezi s 54. členom KZ-1 (o obtožnem aktu) za storilca milejša in je zato bil pravilno uporabljen zakon, ki v času, ko naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, še ni veljal. Retroaktivna uporaba milejšega zakona v obravnavanem primeru je zato pravilna in potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062885
OZ člen 179. ZPP člen 163, 163/4.
škodni dogodek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - pravična denarna odškodnina - vmesna sodba - primarni in sekundarni strah - porušeno duševno ravnovesje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena pritožbena novota - odločitev o stroških postopka - poseben sklep o višini stroškov
Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Tožnik je sicer utrpel nek strah, vendar ta ni pravno priznan. Izpovedal je, da je šlo za njemu neprijetno situacijo. Zgolj neprijetni občutki oziroma občutki nelagodja, ob odsotnosti (dokazanih) trditev o porušenem duševnem ravnovesju v nekem daljšem časovnem obdobju, ne morejo voditi v zaključek, da je tožnik ob škodnem dogodku doživljal intenziven strah.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo pravdnih stroškov - tožba za povrnitev škode zoper stečajnega upravitelja - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - povzročitev pravdnih stroškov
Stečajnemu dolžniku je bila aktivna legitimacija za tožbo zoper stečajno upraviteljico res priznana, kar pa ni odločilno za presojo, ali so stroški, ki jih je dolžan povrniti upraviteljici, ker v pravdi ni uspel, stroški stečajnega postopka. Odločilno je, da je stečajni dolžnik pravdo sprožil sam, iz spisovnih podatkov pa ne izhaja, da bi bila ta tudi v interesu upnikov.
Obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Ker je toženka že sama izpolnila obveznost do upnika, tožnica ni imela podlage za izdajo računa, s katerim je prefakturirala račun upnika. Pravni interes toženke ni pravno pomembno dejstvo v obravnavnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00063974
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 58, 58/1, 59, 59/1. ZPP člen 7, 7/2, 165, 165/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 357, 358, 358-5. OZ člen 86.
obseg in deleži na skupnem premoženju - skupno in posebno premoženje zakoncev - višina deležev na skupnem premoženju - vlaganje v skupno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - izpodbojnost in ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - gradnja na tujem svetu - darilo enemu od zakoncev - poslovni delež v družbi - dokazna ocena - nezaposlenost zakonca - gospodinjska dela - skrb za otroka - podrejen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - prekoračitev trditvene podlage - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi - pritožbene novote v pritožbenem postopku - vrednost zemljišča - metoda ocenjevanja - predlog za postavitev novega izvedenca
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Ker sta pravdni stranki vlagali skupno premoženje v posebno premoženje toženca, v skupno premoženje sodi z vlaganji povečana vrednost nepremičnine.
Od ugotovitve deležev na skupnem premoženju je odvisna tudi višina zneska, ki ga je iz naslova vozil, ki so spadala v skupno premoženje, pa so bila odtujena, tožnici dolžan izplačati toženec.
OZ člen 45, 46, 49, 1054, 1054/1. Posebne gradbene uzance (1977) člen 118.
gradbena pogodba - pravna narava končnega obračuna del
Glede na pravno naravo končnega obračuna (zunajsodna poravnava), tožnica v postopku tudi ne more biti uspešna s sklicevanjem na zmoto glede učinkov podpisa predmetnega zapisnika oz. na to, da ni bilo njene volje, da so z njim zajeta tudi sedaj vtoževana dela. Za tak posel veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni v poglavju OZ o poravnavi določenega kaj drugega (1. odstavek 1054. člena OZ). To pa pomeni, da dogovor velja, razen če ga podpisnik ne izpodbije zaradi morebitnih napak (npr. razveljavitev pogodbe v primeru grožnje, bistvene zmote, prevare - 45., 46. in 49. člen OZ), kar tožnica ni storila.
ZPP člen 214.. ZDR-1 člen 85, 87, 87/2, 88, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - naklep - obrazložitev odpovedi - pisna seznanitev - seznanitev z razlogom za odpoved - zagovor delavca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - načelo neposrednosti - vročanje
Obrazložitev, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno od toženke pričakovati, da tožniku omogoči zagovor, ni obvezna sestavina odpovedi. To pomeni, da odpoved ni nezakonita, če te obrazložitve nima. Zadošča, da toženka obstoj navedenih okoliščin dokaže v sodnem postopku.
Toženki v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče očitati, da ni storila vsega, da bi tožnika pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovor.
sodni register - vpis spremembe zastopnika v register - udeležba v postopku - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 20. 10. 2022 udeležbo A. A. v predmetnem postopku zavrnilo. Navedeni sklep je pritožnik prejel 3. 11. 2022. Ker je v pritožbi izrecno navedel, da se pritožuje le zoper sklep z dne 20. 10. 2022, s katerim je bil opravljen vpis B. B. kot vršilke dolžnosti direktorja zadruge, ne pa tudi zoper sklep, s katerim mu je bila udeležba v postopku zavrnjena, je postal ta sklep pravnomočen dne 12. 11. 2022. Posledično pritožbeno sodišče ugotavlja, da je A. A oseba, ki ni imela pravice do pritožbe zoper sklep o vpisu spremembe zastopnika.
DZ člen 153, 160, 160/3, 163, 163/2. ZPP člen 383, 383/3, 393, 393/4, 393/5, 398, 398/1, 398/2, 400. ZNP-1 člen 32, 32/1.
stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti - stranski udeleženec - tožba na razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - razlog za zavrženje tožbe - zavrženje tožbe - sodna poravnava - pravni interes
Stiki pod nadzorom se določajo le v okviru začasne odredbe in so izjema, k njihovemu izdajanju je potrebno pristopiti restriktivno, torej zgolj v primeru, če je otrok ogrožen.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neopravljena zapuščinska obravnava
Zapustnica je za časa svojega življenja razpolagala z vsem svojim premoženjem tako, da je sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri čemer je bila izročitev premoženja odložena do njene smrti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062393
ZKP člen 52, 52/1, 265, 265/1, 369, 369/4.
predlog za kazenski pregon - rok za podajo predloga - pravočasnost predloga za pregon - prištevnost obdolženca - pritožbena novota - dvom v prištevnost - razveljavitev sodbe
Rok za podajo predloga za kazenski pregon materialni rok, v katerem lahko oškodovanec uveljavlja materialno pravico do kazenskega pregona, ki mu jo daje kazenski materialni zakon (KZ-1) in s potekom katerega oškodovanec dokončno izgubi pravico, ki jo ima po materialnem zakonu.
Prištevnost se praviloma domneva, toda v primeru, ko nastane dvom v prištevnost, je sodišče po določbah prvega odstavka 265. člena ZKP dolžno odrediti psihiatrični pregled obdolženca.
URS člen 22, 23, 29, 34, 38. ZKP člen 18, 83, 83/2. ZNPPol člen 123, 128.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - preiskovalna dejanja, opravljena v tujini - dokazi, pridobljeni v tujini - izločitev dokazov pridobljenih v tujini - biološke sledi - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - ustavnosodna praksa
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da iz spisa kot nedovoljene izloči dokaze po pripisu zavarovane DNK sledi obtožencu, je preuranjena. Ustavno sodišče RS je poudarilo, da je treba pri prenosu dokazov iz tujine v slovenski pravni sistem razlikovati med dvema dejanjema in sicer pridobivanjem dokazov v tujini in uporabo dokazov v slovenskem pravnem sistemu. Presodilo je, da s pridobitvijo dokazov v okviru preiskave, ki so jo tuji organi pregona opravili v tujini izven ozemeljske veljavnosti slovenske Ustave ter brez sodelovanja in brez pobude slovenskih organov pregona, določb slovenske Ustave ni mogoče kršiti. Pač pa je treba spoštovati temeljna ustavna procesna jamstva obdolženca, ki jih zagotavljajo 22., 23. in 29. člen Ustave pri uporabi na tak način pridobljenih dokazov v konkretnem kazenskem postopku v Republiki Sloveniji, torej ob prenosu takšnih dokazov v slovenski pravni sistem. To ne pomeni, da je treba izvedbo preiskovalnih dejanj v tujini v celoti, strogo presojati z vidika slovenske Ustave. Nezmožnost uporabe dokazov iz tujine zgolj zato, ker način njihove pridobitve (ki bi bil lahko sicer v skladu s tujo Ustavo) ne bi ustrezal temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave, bi imela za posledico neučinkovitost kazenskega pregona pred slovenskimi sodišči. S tem bi bila kršena pozitivna dolžnost države, da zagotavlja varnost osebam na svojem ozemlju (34. člen Ustave).
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo ugotovljene obteževalne okoliščine, pri čemer je upoštevalo tako težo kaznivih dejanj kot stopnjo kazenske odgovornosti obdolženca in nevarnost samih dejanj. Res je, da priznanje krivde ne more imeti enake teže, če je podano na samem začetku kazenskega postopka, kot če je podano med dokaznim postopkom, vendar je bilo v konkretni zadevi tudi takšno priznanje krivde pravilno upoštevano kot olajševalna okoliščina, saj je obdolženec kaznivo dejanje vendarle obžaloval in s svojim priznanjem, kot je to pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, tudi prispeval k hitrejšemu zaključku kazenskega postopka, saj bi se lahko ta z dokazovanjem še zavlekel.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje, storjeno v tujini - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - načelo neposrednosti - sodelovanje izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - veljavnost kazenskega zakona za kazniva dejanja, storjena v tujini - dvojna kaznivost (identiteta norme) - zaporna kazen
Navedene kršitve zato, ker sodišče prve stopnje ni pridobilo prevoda 158. člena Kazenskega zakona Republike Hrvaške in se v sodbi ni opredelilo do identite norme, niso podane. Gre za pomanjkljivost v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki jo je odpravilo pritožbeno sodišče in pritožba tudi nima prav, ko trdi, da bi morala biti v postopku "v materialnem in procesnem smislu" uporabljena določba hrvaškega Kazenskega zakonika. Sodišče v postopku le ugotavlja, ali je dejanje kaznivo po pravu obeh držav in ali niso podani razlogi, zaradi katerih bi bilo sojenje pred pred sodiščem v Republiki Sloveniji izključeno, podatek o tujem pravu pa lahko pridobi tako, da samo neposredno vpogleda v tuj kazenski zakon, kot je to storilo pritožbeno sodišče.
Pritožba trdi tudi, da bi se morali oškodovanki dobro spomniti, kdaj sta doživeli spolno zlorabo in dan, uro ter okoliščine natančno opisati, če bi jo res doživeli, ker si žrtev vsako spolno nasilje dobro zapomni. Zaključku pritožbe pa ni mogoče pritrditi, saj tega ne gre pričakovati niti od odraslih, kaj šele od otrok, ki spolno zlorabo doživijo v domačem okolju.
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je toženčeva obveznost vračila stroškov prenehala na podlagi 117. člena OZ, ker je terjatev tožnice prenehala 25. 9. 2018, ko je štabna vodnica v elektronskem sporočilu kadrovnici zapisala, da toženec nima finančnih obveznosti do tožnice. Zgolj zaradi tega dogodka ni ugasnila obveznost toženca na vrnitev stroškov v sorazmernem delu in tudi ni postala nemogoča zaradi okoliščin, za katere toženec ne odgovarja (329. člen OZ).
poslovodja - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - pritožbene novote - vzročna zveza
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec tožeči stranki kot delodajalcu povzročil škodo v višini 31.230,00 EUR, saj gotovine v tem znesku, ki jo je sprejel od kupcev, ni položil na račun tožeče stranke, temveč jo je naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti zadržal zase. Tožeča stranka je za navedeni znesek oškodovana, s tem pa so izpolnjeni vsi elementi odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivda).
Nepravilna je presoja sodišča prve stopnje, da sta stranki v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato nično dogovorili zamudne obresti, ki naj bi pričele teči še pred nastankom dolžnikove zamude. Pogodbena obveznost toženke za plačilo obresti od plačanih stroškov specializacije ni odvisna od nastopa zamude v smislu 378. člena OZ, saj pogodbeno določene obresti tečejo od dne, ko je bil posamičen strošek specializacije s strani tožnice plačan, do dne prenehanja pogodbe o zaposlitvi (11. 6. 2017).