sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod - zdravljenje v nadzorovani obravnavi - nadzorovana obravnava - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska zasedenost - trajanje varnostnega ukrepa - duševna motnja
Za zdravljenje v nadzorovani obravnavi morajo biti vsi pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr izpolnjeni kumulativno.
OZ člen 347, 348, 351, 602. ZFPPIPP člen 67, 301, 301/4. ZPP člen 357.
najemnina - plačilo zapadle terjatve - bodoča nezapadla terjatev - občasna terjatev - zastaralni rok - zastaranje najemnin (zakupnin) - zastaranje same pravice - pravica terjati izpolnitev - začetek stečajnega postopka nad nasprotno stranko - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - pravna fikcija - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - sklep o odpustu obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvene lastnosti občasnih terjatev so, da izvirajo iz istega pravnega naslova (v konkretnem primeru najemne pogodbe s kasnejšimi aneksi), a je mogoče s posamezno terjatvijo vseeno samostojno razpolagati, da je njihova višina določljiva oziroma določena in da dospejo periodično. Najemnine v obravnavani zadevi zapolnijo vse navedene značilnosti. Kot je sodišče jasno obrazložilo, je zastaranje terjatev iz zakupnine (najemnine) posebej urejeno s 351. členom OZ iz razloga izenačitve položaja med najemninami, ki dospejo v plačilo v enkratnem znesku ter najemninami, ki dospejo v plačilo občasno, da ne bi najemnine, ki izpolnjujejo pogoje za občasne terjatve (in zato zanje velja triletni zastaralni rok) zastarale v krajšem roku, od najemnin določenih v enkratnem znesku. Ob obrazloženem je pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da za občasne terjatve velja 348. člen OZ, ki določa kdaj zastara sama pravica, iz katere slednje izvirajo. Namen te določbe je varstvo dolžnika, v izogib nakopičenju njegovih dospelih terjatev.
Četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP določa (pravna fikcija), da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka, tako da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek za plačilo terjatev, ki je bil sodno uveljavljen pred začetkom stečajnega postopka, torej z začetkom tega postane nedovoljen. Skladno z navedeno zakonsko določbo po vloženem predlogu za nadaljevanje postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa „zgolj“ o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Ker je tožnik dne 27. 9. 2019 podal predlog za nadaljevanje postopka, se (tudi v tem delu) po zakonski fikciji šteje, da je dajatveni del zahtevka umaknil in je uveljavljal zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062691
ZIZ člen 272. SPZ člen 8. OZ člen 8, 16, 118. ZKZ člen 2, 20, 20/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost nastanka terjatve - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - kmetijsko zemljišče - zakonita predkupna pravica po ZKZ - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - enotna ponudba - odobritev pravnega posla - ničnost kupoprodajne pogodbe - odstop od pogodbe - čezmerno prikrajšanje - teorija izjave - predznamba
V konkretnem primeru gre verjetno za enotno ponudbo. Tožencu namreč v ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ni bilo treba vključiti nekmetijskih zemljišč, pa je to storil. Poleg tega je tudi ceno postavil za vse ponujene nepremičnine skupaj.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - obstoj dolga - prodajna pogodba - posojilna pogodba - pritožba oškodovanca - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pravda
Obdolženec je izvršbo predlagal na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa in zatrjeval obstoj dolga iz prodajne pogodbe, ter ne iz posojilne pogodbe, pri kateri bi moral terjatev do oškodovancev najprej dokazovati v pravdi ter šele v primeru uspeha in pridobitve izvršilnega naslova nato vložiti predlog za izvršbo. Sporna posojilna pogodba namreč ne predstavlja niti izvršilnega naslova niti verodostojne listine, ki bi dopuščala neposredno izvršbo brez predhodne pravde, česar se je obdolženi kot dolgoletni podjetnik, ki je za vložitev izvršbe angažiral celo odvetnika, dobro zavedal. Pritožba oškodovancev ni dovoljena, saj (ne)določitev posebnega pogoja sodi v domet odločbe o kazenski sankciji, medtem ko sme oškodovanec izpodbijati obsodilno sodbo le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških (četrti odstavek 367. člena ZKP).
plačilo za nadurno delo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta - zamudna sodba - vročitev tožbe - načelo afirmativne litiskontestacije - fikcija vročitve - nedovoljen pritožbeni razlog
Okoliščino, da je bil tožnik v bolniškem staležu v času vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi (21. 12. 2021) pa vse do prenehanja delovnega razmerja (po izteku 36-dnevnega odpovednega roka), je sodišče prve stopnje pravilno štelo za objektivno nepredvidljivo okoliščino, ki mu je onemogočila izrabo letnega dopusta do prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar je upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust. Razlogi, zakaj tožnik ni celotnega letnega dopusta za leto 2021 izkoristil že pred bolniškim staležem, niso odločilnega pomena, saj mu ZDR-1 takšne obveznosti ne nalaga.
Pritožniki pravilno ugotavljajo, da je sodišče prve stopnje obsojencu izreklo maksimalno enotno zaporno kazen. Pritožbeni očitki, da naj bi v izpodbijani sodbi povsem spregledalo olajševalne okoliščine, sicer niso utemeljeni, saj jih je izrecno izpostavilo v obrazložitve sodbe, upravičeno pa zagovorniki zatrjujejo, da se pri odmeri enotne zaporne kazni dejansko niso odrazile. Tudi pri izreku in odmeri enotne kazni v postopku t. i. neprave obnove se mora sodišče seznaniti z vsemi za odmero kazni relevantnimi okoliščinami in jih ovrednotiti. Enotna kazen mora biti rezultat posameznih določenih kazni in hkrati v sorazmerju z vso kriminalno dejavnostjo, za katero se enotna kazen izreka; biti mora torej v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni, kot tudi do celotne obsojenčeve kaznive dejavnosti.
Po sistemu afirmativne litiskontestacije, ki je uveljavljen po mnenju večjega dela teorije in sodne prakse, se pasivnost tožene stranke oziroma njena opustitev vložitve odgovora na tožbo ocenjuje kot priznanje dejanskih navedb tožeče stranke. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. To pa pomeni, da dokaz o tem, da je ohišje zaganjalnika počilo zaradi nepravilne menjave oziroma o vzroku za to, da vozilo tožeče stranke dne 9. 10. 2021 po 21 kilometrih vožnje od servisa tožene stranke ni več vžgalo, ni potreben.
Izgubljeni dobiček lahko opredelimo kot razliko med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Slednjega tožeča stranka v obravnavanem primeru ni upoštevala, zato v prejšnji točki citirana trditvena podlaga ni zadostna. To pomeni, da tožba v zvezi z zahtevkom za povrnitev izgubljenega dobička ni sklepčna.
Pri določitvi kraja nastanka škode je potrebno upoštevati načelo predvidljivosti kot tudi sorazmerja med interesi oškodovanca na eni in oškodovalca na drugi strani. Pri tem je potrebno upoštevati, da je z določitvijo kraja nastanka škodljive posledice povezano ne samo vprašanje mednarodne pristojnosti sodišč, pač pa tudi izbire prava, ki ga je potrebno uporabiti (primerjaj prvi odstavek 30. člena ZMZPP).
V situaciji, ko je domnevni oškodovalec banka, je kot kraj nastanka škode odločilna država, v kateri je prišlo do kršitve pravil o preprečevanju pranja denarja. Banka namreč lahko pričakuje, da se bo njena odgovornost presojala po njenih domačih pravilih o preprečevanju pranja denarja in tudi oškodovanec mora predvideti, da se bo odškodninska odgovornost banke presojala po pravu njene države.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - izostanek odgovora na tožbo - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi - izpolnitev obveznosti - odstop od pogodbe - vrnitev prejetega - neodpravljiva nesklepčnost - pasivna legtimacija
Po pojasnilih tožnika v odgovoru na pritožbo višje sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek v tem delu neodpravljivo nesklepčen (četrti odstavek 318. člena ZPP), saj je tožnik sam pojasnil, da je znesek 7.400,00 EUR plačal drugi osebi in ne toženki in to preden je bila toženka sploh ustanovljena, pri tem pa ni pojasnil kako bi naj toženka bila zavezana za vrnitev plačila, višje sodišče pa tudi ne vidi podlage za kaj takega. Tožbeni zahtevek je potrebno zato v delu, v katerem se nanaša na plačilo 7.400,00 EUR, zavrniti.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - nesorazmernost - bagatelni znesek
Očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih terjatev.
Namen odloga izvršbe je v tem, da dolžnik s svojo aktivnostjo doseže spremembo v svoji dejanski situaciji oziroma glede razlogov za odlog izvršbe, ali terjatev v tem času poplača.
razveljavitev sklepov skupščine - razlogi za izpodbojnost - izdaja sodbe brez obravnave - pogoji za izdajo odločbe - nesporno dejansko stanje - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejansko stanje med strankama ni bilo nesporno, zaradi česar niso bili izpolnjeni pogoji po 488. členu ZPP za izdajo sodbe brez glavne obravnave. Res je, da so bile tožničine navedbe v tožbi premalo konkretizirane. Vendar to ne spremeni dejstva, da je bilo dejansko stanje sporno. Tožnica s tožbo še ni izčrpala možnosti podajanja novih trditev in predlaganja dokazov, saj je prekluzija navajanja dejstev in dokazov določena s prvim narokom za glavno obravnavo.
ZST-1 člen 12, 12/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 108, 108/4.
sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožeča stranka po pozivu sodišča na dopolnitev predloga le tega ni dopolnila. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062847
OZ člen 5, 9, 18, 18/1, 51, 51/1, 52, 350. SPZ člen 23, 154. ZZK-1 člen 29, 33. ZBan-1 člen 62, 62/1. ZUKSB člen 1. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 213, 213/1, 285, 285/1, 285/3, 286, 286/1. URS člen 25.
izbris hipotek - izbrisna pobotnica - obličnost dogovora - ustni dogovor - uprava banke - soglasje - zastopanje banke - skupno zastopanje - upravičenost člana uprave za zastopanje - pooblastilo - soglasje k poslom upravljanja - gradnja - podizvajalci - uporabno dovoljenje - prodaja stanovanj - obremenjena nepremičnina s hipoteko - izbrisno dovoljenje - zemljiškoknjižno dovolilo - dogovor o stvarnopravnih razmerjih - kompenzacija - kreditna pogodba - plačilo terjatve - pravica do izjave - ugovor zastaranja - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Prepričljivo je dokazan "ustni dogovor", zatrjevana dejstva in dokazi pa ne potrjujejo, da bi C. C. sklenil dogovor brez pooblastila uprave prvo toženke oziroma da uprava ne bi bila seznanjena z ustnim dogovorom in da ga ne bi odobrila. Poenostavljeno povedano - teza pritožbe, da uprava ni vedela za ustni dogovor, je neprepričljiva glede na ugotovljena dejstva, in hkrati izven poslovnih običajev bank.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062689
ZPP člen 206, 206/4, 264. ZBan-1 člen 350, 350a.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - dopustitev revizije - odločba o izrednih ukrepih - podrejene obveznice - javni interes - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku - zavarovanje dokazov
Glede na svojevrstne okoliščine v zvezi s podrejenimi obveznicami je pravilna odločitev, da je podan razlog za prekinitev postopka do odločitve revizijskega sodišča o tem, ali obstaja vzročna zveza med odgovornostjo Banke Slovenije in poslovne banke. Javni interes terja, da se vprašanja rešijo čimbolj enotno. Nadaljevanje postopka bi bilo neekonomično in bi pomenilo nesorazmerno obremenitev strank in sodišča.
vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - nove parcele - zemljišče, na katerem stavba stoji - udeležba v postopku - pravica do kontradiktornosti - procesni ugovor - neutemeljen ugovor - pripombe na izvedensko mnenje
Neutemeljeni so očitki, da sodišče ni vodilo kontradiktornega postopka. Pritožnik je v postopek vstopil naknadno, vendar mu je sodišče prve stopnje vročilo dotedanje vloge, odločbe ter izvedeniško mnenje, nadaljnje vloge mu je vročalo sproti in mu tako omogočilo udeležbo v postopku. Pritožnik očitek utemeljuje tudi s trditvijo, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov ter tega ni obrazložilo. Pri izpodbijani odločitvi so relevantni le ugovori in predlogi udeležencev v zvezi z izvedeniškim mnenjem, ki so tehnične narave, zato so tudi očitki predlagatelja v zvezi z (še) neizvedenimi dokazi, ki se niso nanašali na za izpodbijani sklep relevantne navedbe, neutemeljeni.
Ponarejena je namreč listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri tem pa ni pomembno ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
ZFPPIPP člen 48, 57, 63, 69, 299, 299/1, 299/4, 299/5. ZPP člen 13, 206, 206/1. ZIZ člen 107.
stečajni postopek - prijava izločitvene pravice - prekinitev stečajnega postopka - predhodno vprašanje - načelo hitrosti stečajnega postopka
Ne gre spregledati, da je prekinitev stečajnega postopka prej izjema kot pravilo, saj je v stečajnem postopku poudarjeno načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Morebitna izjemna prekinitev v stečajnem postopku terja zato še toliko bolj temeljito predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti tako matičnega kot stečajnega postopka, predvsem upoštevaje fazo stečajnega postopka, v kateri odredi sodišče prekinitev postopka, ter procesna pravila ZFPPIPP, ki tako fazo urejajo.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tudi sicer po njegovi presoji pogoji za prekinitev postopka v tej fazi postopka (preizkus terjatev oziroma izločitvenih pravic), upoštevajoč celoten skup pravil o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic, v obravnavanem primeru niso podani in mora zato sodišče prve stopnje v tem postopku o relevantnih vprašanjih v okviru sklepa o preizkusu odločiti samo. Pritožnica ima prav, da je postopek insolventnosti v prvi vrsti namenjen varovanju pravic upnika napram insolventnemu dolžniku, postopek pa mora sodišče izvesti brez posega v njihovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062389
ZDZdr člen 3, 3/2, 74, 75. ZNP-1 člen 6, 6/2.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem - prostorska zasedenost - duševna bolezen - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - socialno varstvo
V konkretnem primeru je predlagatelj edina institucija, ki do sprejema udeleženke v SVZ A., ko se bodo tam sprostile kapacitete, ima dovolj strokovnih in materialnih resursov za celovito zaščito osebnostnih in ustavnih pravic, ki pripadajo udeleženki. Naloga sodišča namreč je, da po uradni dolžnosti zavaruje pravice in koristi oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju in da tem osebam pri obravnavi po ZDZdr zagotovi varstvo njihovega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
postopek prisilne poravnave - ugovor dolžnika, da ni insolventen - dokazni standard prepričanja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - načelo hitrosti postopka
O ugovoru, da dolžnik ni insolventen, je treba odločiti s stopnjo prepričanja. Takšen dokazni standard pa je tudi v postopku prisilne poravnave mogoče doseči, kljub izrazitemu načelu hitrosti postopka, saj mora biti tudi v ugovornem postopku, ki teče znotraj postopka prisilne poravnave, zagotovljeno načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do izjavljanja in udeležencem zagotovljena vsa procesna jamstva za uresničitev pravice do enakega varstva pravic.
Namen postopka prisilne poravnave je insolventnemu dolžniku omogočiti, da z izvedbo ustreznih ukrepov prestrukturiranja odpravi vzroke svoje insolventnosti in znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Takšen namen pa bi bil s prekinitvijo postopka do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi povsem izvotljen, pa čeprav je sporno, ali je dolžnik sploh insolventen.