Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 7. URS člen 35. DZ člen 7, 114, 122, 122/1, 122/2, 130, 130/1, 130/2.
OZ člen 131, 131/1, 179, 182. URS člen 34, 35. ZPP člen 7, 7/1, 8, 14, 155, 155/1, 212, 214, 214/2, 236a, 236a/1, 236a/6, 254, 254/2, 286, 286/1, 286/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do zasebnosti - telesne poškodbe - obseg škode - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - tek zakonskih zamudnih obresti - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - vezanost sodišča na procesno gradivo strank - trditveno in dokazno breme - prekluzija navajanja novih dejstev - pisna izjava priče - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nova dejstva in dokazi - soprispevek oškodovanca - neprerekana dejstva - potrebni stroški - materialni stroški
Tožnica s predmetno tožbo od toženca kot nekdanjega zunajzakonskega partnerja terja plačilo nepremoženjske škode iz naslova njej dne 28. 1. 2018 povzročenih telesnih poškodb ter iz naslova posega v tožničino pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS) ter zasebnosti (35. člen URS) tega dne ter tudi kasneje.
URS člen 23, 35.. ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 178, 178/4.
predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - zavrnitev predloga - načelo sorazmernosti - odlog izvršbe - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - pravica do doma
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da si cenilec niti ni ogledal nepremičnine, ampak zgolj sledil navedbam in fotografijam dolžnikov, ne da bi opravil konkretno cenitev, ki bi vsebovala vse strokovne elemente ugotavljanja vrednosti in primerjavo s predhodno cenitvijo. Ker je zakonodajalec jasno določil dopustno dokazno sredstvo, fotografije in dokumentacija v zvezi z zavarovanjem ne morejo imeti dokaznega pomena brez ustreznega mnenja sodnega cenilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063107
SPZ člen 69, 69/1. ZPP člen 298, 298/4, 300, 300/1.
postopek za delitev solastnine - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina
Sklep o združitvi postopkov je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe.
Prekinitev postopka ni na mestu. Med udeležencema postopka namreč ni spora o tem, kolikšen solastninski delež pripada komu od njiju (kot je sodišče prve stopnje neustrezno opredelilo njuno zavzemanje), ampak o tem, ali gre za solastnino ali navidezno solastnino. O vprašanju, ali na nepremičnini obstaja solastnina, ki utemeljuje delitev po SPZ, ali pa gre za navidezno solastnino in za dejansko etažno lastnino, kar izključuje delitev po SPZ ter terja uporabo določb ZVEtL-1, mora odločiti nepravdno sodišče.
ZIZ člen 17, 21. ZFPPIPP člen 382, 382/2, 396, 396/2, 396/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - primeren izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - obresti - določnost izvršilnega naslova
Zakonske zamudne obresti v seznamu neplačanih terjatev pri neplačanih terjatvah niso omenjene oziroma navedene. Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja pa je izvršilni naslov le za izterjavo neplačanih priznanih in ne tudi prijavljenih terjatev. Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - upravičen razlog za zamudo roka - zamuda roka za plačilo sodne takse - nepredvidljive okoliščine - obveznost plačila sodne takse - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - komunikacija med pooblaščencem in stranko - učinek procesnih dejanj - nerazdelna taksna obveznost
V skladu z 92. členom ZPP imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka.
Notranje razmerje med pooblaščencem in stranko ne more predstavljati opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Dolžnost pooblaščenca in stranke je, da z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi njene pasivnosti oziroma pasivnosti njenega pooblaščenca.
Tako so utemeljena pritožbena zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje ob uporabi 7. člena ZDKG nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Slednji opredeljuje pogoje, ki morajo biti podani, da lahko določen dedič, ki je po zakonu poklican k dedovanju prevzame zaščiteno kmetijo, pri čemer je v primeru, če je po splošnih predpisih poklicanih k dedovanju več oseb, ki se priglasijo za prevzemnika zaščitene kmetije, osnovni pogoj za dedovanje zaščitene kmetije ugotovljen namen dediča, da bo obdeloval kmetijska zemljišča v sklopu kmetije. Tako se za ugotavljanje prevzemnika zaščitene kmetije uporabljajo prednostni oziroma izločitveni kriteriji, predpisani v 7. členu ZDKG. Nadalje je morebitno konkurenco med izločitvenimi razlogi treba reševati v skladu s temeljnimi izhodišči zakona, opredeljenimi v 1. členu ZDKG, med njimi je tudi sposobnost oziroma možnost za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitene kmetije in se pri tem izločitvenih razlogov ne sme obravnavati ločeno od celotnega duha zakona.
dokazni postopek - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - pravna jamstva v kazenskem postopku
Pri izvajanju dokaznega postopka z zaslišanjem oškodovancev, še zlasti mladoletnih, pa je potrebno opozoriti tudi na Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ki je bila implementirana v domačo kazensko procesno zakonodajo z novelo ZKP-N. Ta novela postavlja oškodovanca v nov, okrepljen položaj tako pri informiranju kot tudi zaščiti in udeležbi v kazenskem postopku. Zaščito oškodovancev, še zlasti mladoletnih, med drugim zagotavlja tudi s preprečevanjem njihove sekundarne viktimizacije. Sodišče prve stopnje je prav zaradi zaščite mladoletnega oškodovanca v ponovljenem sojenju, v zvezi s predlogom obrambe za njegovo neposredno zaslišanje, pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke prof. dr. D. D., dr. med., v katerem je izvedenka ocenila, da mladoletni oškodovanec, glede na svoje razvojno obdobje, duševno stanje, še nerazvito učinkovitost psiholoških obrambnih mehanizmov in še nevzpostavljeno osnovno duševno ravnovesje, ni sposoben pričati na glavni obravnavi, saj je pri njem možnost sekundarne viktimizacije zaradi naštetih dejavnikov zelo velika.
podaljšanje ukrepa - dokazni standard verjetnosti - dokazna ocena
Pravilno in prepričljivo se je sodišče prve stopnje opredelilo do zatrjevanega in po sodišču ugotovljenega tako preteklega nasilja8 kot do zatrjevanega in po sodišču ugotovljenega nasilja, segajočega v obdobje trajanja izrečenega ukrepa po čl. 19 ZPND (ki predstavlja kršitev ukrepov predhodne odločitve), o v bistvenem nespremenjenih razmerah od 9. 8. 2021 in nadaljnji potrebi po zagotavljanju varnosti predlagateljice ter o možnosti nadaljevanja izvrševanja nasilja v primeru nepodaljšanih ukrepov, vse s potrebno stopnjo dokaznega standarda verjetnosti, kot tudi o ustreznosti ukrepov.
ZDR-1 člen 162, 162/1, 162/3, 162/4.. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - bolniški stalež - prenos letnega dopusta - referenčno obdobje - kršitev prava EU - neposredni učinek direktive - Direktiva 2003/88/ES - razveljavitev sodbe
Tožena stranka je ravnala protipravno, ko tožniku po zaključku bolniškega staleža 6. 1. 2018 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta za leto 2016. Tožena stranka se svoje odgovornosti za škodo ne more razbremeniti s trditvijo, da je ravnala v skladu z zakonom, ki ga ni uskladila z določbo Direktive. Država ne sme imeti koristi od kršitve prava Unije na škodo delavca. Ravnanje tožene stranke je bilo zato protipravno, čeprav je bilo v skladu z nacionalno zakonodajo.
Zmotno sodišče prve stopnje razloguje, da 12-mesečno obdobje za prenos iz četrtega odstavka 162. člena ZDR- 1 ni v nasprotju s sodno prakso SEU in da zato tožnik ni upravičen do odškodnine zaradi nezmožnosti koriščenja letnega dopusta za leto 2016.
zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe v roku - sposobnosti biti stranka - pravdna sposobnost stranke - identifikacija toženca - pravna subjektiviteta - sindikat - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - identiteta pravdne stranke
Ugotovitev sodišča prve stopnje v obrazložitvi sklepa, da toženec ni vpisan v poslovnem registru, sicer vzbuja resen dvom o toženčevi pravni subjektiviteti, vendar ne omogoča zanesljivega sklepanja o tem, da toženec ni sposoben biti pravdna stranka (76. člen ZPP). Sindikat namreč postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta (2. člen ZRSin). Ugotovitve o tem odločilnem dejstvu izpodbijani sklep ne vsebuje. Prav tako ne iz sklepa ne iz tožbi priloženih listin ni jasno razvidno, ali in kdaj naj bi toženec prenehal obstajati, kar onemogoča vsebinski odgovor na pritožbeno trditev o tožnikovem pravnem nasledstvu in s tem morebitno drugačno odločitev o pritožbi.
krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe
Glede odgovornosti druge in tretje toženke je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazal, da bi se pokojna A. A. in druga ter tretja toženka združile z namenom oškodovati tožnico. Glede na navedeno, ker tožnica ni uspela dokazati, da bi bila v pogodbenem ali drugačnem razmerju z drugo in tretjo toženko oziroma, da so slednje zaradi ravnanja A. A. bile obogatene, je sodišče prve stopnje pravilno zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, kot tudi iz naslova odškodninske odgovornosti zavrnilo, saj ravnanje druge in tretje toženke ni bilo nedopustno.
Da bi sodišče pravdnima strankama zagotovilo pravico do poštenega sojenja, bi moralo pri dokazni oceni upoštevati napotila iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku na ta način, da bi se v dokazni oceni jasno in logično opredelilo do vseh konkretnih očitkov tožene stranke.
začasna odredba - veljavnost začasne odredbe - pravnomočna zavrnitev tožbenega zahtevka - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih dejanj - prenehanje začasne odredbe - postopek zavarovanja - obstoj terjatve - izpisnica - prestop v drug klub
Veljavnost začasne odredbe je vezana na odločitev o tožbenem zahtevku, zato je treba začasno odredbo (z vsemi opravljenimi dejanji) razveljaviti, če je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
ZIKS člen 24, 24/1, 24/1-2, 25, 25, 25/1. ZUP člen 251, 251/3.
nadomestni zapor - rok za vložitev prošnje - pravočasnost - odločilna dejstva
Glede na povzeto določbo prvega odstavka 25. člena ZIKS-1 je prošnjo za odložitev izvrševanja nadomestnega zapora mogoče v določenih primerih vložiti tudi po preteku 3 dnevnega zakonskega roka, med drugim tudi v primeru obstoja okoliščin po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1.
Gotovo je, da v večini primerov ni bilo očividcev tatvin in gotovo je tudi, da zgolj naznanitev kaznivega dejanja s strani trgovcev oziroma pooblaščencev ter popisi odtujenih stvari, ne zadoščajo za utemeljen sum, da naj bi obdolžena B. B. storila obravnavana kazniva dejanja. Če pa se k tem dokazom ob bok postavijo še video posnetki nadzornih kamer, glede katerih ni moč govoriti, da so prima facie nezakoniti, pa o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenem sumu, ne more biti več dvoma.
pritožba - tek pritožbenega roka - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje
Pritožbeno stališče, da bi pritožbeni rok začel upravičencu znova teči z vsakokratno vročitvijo prepisa iste sodne odločbe, je procesno napačno, saj bi na tak način lahko prišlo do nedovoljenega podaljševanja zakonsko predpisanega nepodaljšljivega procesnega roka.
ZJU člen 147, 149, 149/1, 149/1-3, 150.. ZPP člen 2, 2/1.. Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (2021) člen 10.. OZ člen 378.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 2, 2/2.
javni uslužbenec - sklep o premestitvi - učinkovitejše delo organa - subjektivni razlogi - plačilni dan - izpolnitvena zamuda - zakonske zamudne obresti - sprememba sodbe
Tožnik naj bi bil na novo delovno mesto premeščen iz razloga po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, torej ker je predstojnik ocenil, da je na ta način mogoče zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Slednjega pa toženka po presoji sodišča ni dokazala.
Ker je tožnik zahteval plačilo zakonskih zamudnih obresti od neto zneska, je sodišče ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ko mu je zamudne obresti prisodilo od bruto zneska.
ZIZ člen 64, 65, 65/2, 73, 73/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - odgovor upnika na ugovor tretjega - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - najemna pogodba - odgovor upnika - navedba pravno pomembnih dejstev - pravica do izjave v postopku
Ker mora sodišče v skladu z izrecno zakonsko določbo ugovor tretjega, če upnik v danem roku izjavi, da mu nasprotuje, zavrniti, tretji takšne odločitve ne more preprečiti z nobeno nasprotno izjavo. Glede na zakonsko dikcijo, po kateri zadostuje izjava upnika o nasprotovanju ugovoru, tudi ni potrebno, da je upnikovo nasprotovanje substancirano oziroma, kot uveljavlja tretji, utemeljeno. Tretji tako na podlagi vročitve odgovora na njegov ugovor oziroma z izjavo na tak odgovor v ničemer ne bi mogel vplivati na odločitev sodišča prve stopnje. Pravica do vročitve oziroma izjave v postopku pa ni sama sebi namen, temveč je namen te pravice prav v (vsaj teoretični, potencialni) možnosti vpliva nasprotne stranke na odločitev sodišča, ki je v tem primeru torej ni in ne more biti. Kolikor tretji ne verjame, da je upnik njegovemu ugovoru nasprotoval oziroma, da je sodišče prve stopnje upnikov odgovor v tem delu pravilno povzelo, pa bi omenjeno kot udeleženec postopka lahko kadarkoli preveril z vpogledom v spis.
Tretji je svojo pravico, ki naj bi preprečevala izvršbo, izkazoval s predložitvijo najemne pogodbe, ki naj bi jo sam, kot fizična oseba sklenil z upnikom, ter naj bi tretji tako imel od dolžnika neodvisno pravico do uporabe prostorov, ki jih zaseda. Tem trditvam pa je upnik nasprotoval s številnimi trdtivami v zvezi s tem, da je najemna pogodba predrugačena oziroma da ni pristna, čemur je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sledilo in na podlagi tako ugotovljenih dejstev ocenilo, da pravica tretjega ni verjetno izkazana, ne da bi tretjemu poprej omogočilo, da se o s strani upnika podanih dejstvih in dokazih izjavi že v postopku na prvi stopnji.
zamudna sodba - poziv na odgovor na tožbo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da je pričel rok za odgovor na tožbo teči 30. 5. 2022, ko je sodišče toženi stranki vročilo vlogo tožnice z dne 23. 5. 2022 (z nazivom dopolnitev tožbe). V tej vlogi je tožnica posredovala sodišču le odgovor ZZZS v zvezi s poizvedbami, ki jih je opravila pri ZZZS. Rok za odgovor na tožbo je pričel teči z dnem, ko je bila toženi stranki vročena tožba z dopolnitvami, to pa je 10. 5. 2022.