OZ člen 190, 190/1, 193, 346, 353, 358, 358/3. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 353, 358, 358-5. ZSV člen 16, 16/1, 16/3, 100, 100/2.
socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev za institucionalno varstvo - nadomestilo za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - navidezna zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev trditvene podlage - zakonske zamudne obresti - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - plačilo nedolga - izdaja računa - periodični dohodek - zastaranje zamudnih obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da toženec za izstavitev spornega računa glede zneska „izrednega nakazila" ni imel pravne podlage in do plačila po tem računu ni upravičen. Po neizpodbitih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so bile vse storitve institucionalnega varstva, ki jih je toženec v spornem obdobju opravil za tožnika v celoti plačane že pred spornim tožnikovim nakazilom (del jih je plačal tožnik, ostalo pa je bilo plačano iz proračuna), toženec pa zaradi spornega poračuna ni prejel iz proračuna manj sredstev oziroma mu jih ni bilo treba v isti višini vrniti v proračun. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil toženec s plačilom „izrednega nakazila" za že plačano obdobje za nazaj dejansko obogaten in mora neupravičeno prejeti znesek tožniku vrniti v skladu s 190. členom OZ. Nima prav pritožnik, da je s porčcunom periodicnih prejemkov (nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč), ki se je nanasal za nazaj, prišlo za nazaj do spremembe tožnikove zmožnosti, ker se je izboljšala njegova placilna sposobnost in mora tožnik zato k že opravljeni storitvi institucionalnega varstva prispevati več, kot je bilo sprva določeno. Tožnikovo plačilna sposobnost se je namreč izboljšala šele takrat, ko je sredstva po poračunu dejansko prejel. Šele od takrat dalje je imel tožnik boljše premoženjske razmere, torej bi mu toženec šele od takrat naprej lahko zaračunal višjo oskrbnino zaradi izboljšane plačilne sposobnosti. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava je glede na navedeno v tem delu neutemeljen.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - padec na spolzkih tleh - padec med hojo - javna pohodna površina - jašek za meteorne vode - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - očiščenje kanalizacijskega jaška - nesrečno naključje
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je bil tožnikov padec plod nesrečnega slučaja oz. njegove premajhne pazljivosti, saj ni pogledal, kam je stopil, očitno pa je kljub sicer suhim pohodnim površinam stopil ravno na jašek, ki je bil po svoji naravi, in ne da bi toženki to morali preprečiti, spolzek.
ZPP člen 212, 286. OZ člen 247, 247/1, 642, 642/2.
trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - pavšalne trditve - določitev cene - določitev cene del po sodišču - dogovor o ceni - prekluzija - pogodbena kazen
Pritožbene navedbe, da je za zamudo v celoti odgovorna toženka, ki ni ustrezno organizirala procesa in je tožnika prosila za pomoč pri drugih njenih delih, so preveč pavšalne, da bi pritožba z njimi uspela izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje. Pritožba se namreč sklicuje na to, da bi njene navedbe potrdile predlagane priče, vendar ponovno ne navede, katere. Zaradi tega ostanejo njene navedbe le zatrjevane in nedokazane. Tudi v postopku na prvi stopnji so bile njene navedbe glede slabo organiziranega delovnega procesa toženke preveč pavšalne, da bi se uspela razbremeniti odgovornosti za zamudo, predvsem pa z ničemer dokazane.
Ob tem, ko nestrinjanje pravdne stranke na način, kot je bilo izraženo v obravnavani zadevi, ni razlog za določitev novega izvedenca, je sodišče prve stopnje zaradi neobstoja pogojev po čl. 254/2 in 254/3 ZPP pravilno zavrnilo predlog za ponovitev dokazovanja z imenovanjem novega izvedenca. Odločanje o tem je v presoji sodišča.
Sicer pa je odškodnina za strah enotna kategorija, prvostopno sodišče pa je okoliščine, ki jih pritožbi ponovno izpostavljata, vključno s prepričljivima izpovedbama obeh tožnikov o načinu in intenzivnosti doživetega strahu ob ugotovljenem konkretnem5 poškodovanju6, v celoti upoštevalo pri sekundarnem strahu.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za zavarovanje nedenarne terjatve zadošča že izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00063974
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 58, 58/1, 59, 59/1. ZPP člen 7, 7/2, 165, 165/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 357, 358, 358-5. OZ člen 86.
obseg in deleži na skupnem premoženju - skupno in posebno premoženje zakoncev - višina deležev na skupnem premoženju - vlaganje v skupno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - izpodbojnost in ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - gradnja na tujem svetu - darilo enemu od zakoncev - poslovni delež v družbi - dokazna ocena - nezaposlenost zakonca - gospodinjska dela - skrb za otroka - podrejen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - prekoračitev trditvene podlage - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi - pritožbene novote v pritožbenem postopku - vrednost zemljišča - metoda ocenjevanja - predlog za postavitev novega izvedenca
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Ker sta pravdni stranki vlagali skupno premoženje v posebno premoženje toženca, v skupno premoženje sodi z vlaganji povečana vrednost nepremičnine.
Od ugotovitve deležev na skupnem premoženju je odvisna tudi višina zneska, ki ga je iz naslova vozil, ki so spadala v skupno premoženje, pa so bila odtujena, tožnici dolžan izplačati toženec.
začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - nepismena oseba - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam o nepismenosti pritožnika, pritožbeno zatrjevane okoliščine (pozabljivost, dopust) pa ne nalagajo sodišču, da narok preloži. Pritožnik svoje odsotnosti z naroka z ničemer ni opravičil (tega ni storil niti v pritožbi), še manj je o zatrjevanem dopustu v času od prvega do drugega naroka predložil kakršnekoli dokaze. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer samo po sebi ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.
Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Dolžnik ničesar od navedenega ni izkazal.
delna sodba - stopničasta tožba - vpogled v poslovne knjige - dokazna stiska - pregled poslovanja družbe
Pri stopničasti tožbi gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, pri čemer se prvi zahtevek glasi na pridobitev dejstev in dokazov v povezavi s postavitvijo drugega, dajatvenega zahtevka, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da dajatvenega zahtevka ne more konkretizirano opredeliti. Stopničasta tožba pride v poštev, kadar ima stranka nek samostojen materialnopravni zahtevek, pri čemer je lahko pravna podlaga za razkritje informacij zakonska ali pogodbena.
Tožeča stranka bo šele z vpogledom v poslovne knjige tožene stranke lahko ugotovila pravno relevantna dejstva, tj. kakšni so bili prihodki tožene stranke, kar je odvisno od količine in cene prodanih produktov, in kakšni so bili stroški produktov. Pri stopničasti tožbi gre v okviru prvega dela zahtevka, s katerim se skuša odpraviti trditvena in dokazna stiska tožnika, zgolj za razkritje določenih informacij in listin, ne pa tudi že za njihovo nadaljnjo ocenjevanje, vrednotenje in presojo.
Obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Ker je toženka že sama izpolnila obveznost do upnika, tožnica ni imela podlage za izdajo računa, s katerim je prefakturirala račun upnika. Pravni interes toženke ni pravno pomembno dejstvo v obravnavnem primeru.
dokazni postopek - zaslišanje le ene stranke - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - izostanek stranke z obravnave - ustni dogovor - uporaba nepremičnine - solastnina na nepremičnini - izključna uporaba solastnih nepremičnin - uporabnina - zapuščinski postopek
Toženka se vabilu na zaslišanje sodišča ni nikoli odzvala, odzvala se tudi ni na ponudbo, da se jo zasliši na domu ali da namesto zaslišanja zapiše svojo izjavo, svoje izostanke pa je opravičevala z zdravniškimi potrdili. Toženka ni pristopila niti na en narok za glavno obravnavo, vsakokrat se je opravičila iz zdravstvenih razlogov. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le tožnico, toženke pa ne, je skladno s procesnimi pravili.
varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - odstranitev elektrovoda - električna napeljava - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - predhodno vprašanje - lastništvo nepremičnine - vprašanje lastništva - potek meje - spor o poteku meje - sporni mejni svet - ureditev meje v nepravdnem postopku - postopek za ureditev meje - katastrska meja
Utemeljenost tožničinega zahtevka, da je toženka dolžna odstraniti električno napeljavo iz tožničine nepremičnine, je odvisna tudi od vprašanja, ali ta napeljava dejansko leži na nepremičnini tožnice. Iz druge strani gre torej za vprašanje, ali je nepremičnina, na kateri se nahaja električna napeljava, last tožnice. To pa je pravno in ne dejansko vprašanje in to je torej predhodno vprašanje v omenjeni pravdi.
Okoliščina, da je meja že katastrsko dokončno urejena, ne preprečuje sodnega postopka za njeno ureditev, če nastane spor.
ZPP člen 236, 286b, 286b/1.. ZDR-1 člen 155, 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.
vojak - misija - neizkoriščen tedenski počitek - dnevni počitek - premoženjska škoda - dokazna ocena - soočenje prič - urna postavka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Ker je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje naloge opravljal prav vsak dan na misiji, tožena stranka v pritožbi neutemeljeno zatrjuje odsotnost ugotovitev o tem, da jih je opravljal tudi ob nedeljah in na dneve, ki so bili v evidencah tožene stranke zabeleženi kot prosti.
Utemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o odškodnini, ki jo je tožniku iz naslova nezagotovljenega dnevnega počitka prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062822
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 314, 314/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. URS člen 14.
ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - vpis lastninske pravice na nepremičnini - listine, ki so podlaga za vknjižbo - derivativna (izvedena) pridobitev - pravnomočna sodna odločba - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - vloženo izredno pravno sredstvo - delna sodba - presoja ustavnosti zakona - stroški pritožbenega postopka
Toženčeva lastninska pravica se je vpisala na podlagi pravnomočne odločbe ter je posledično zajeta s 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1. Vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe je mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena. Izpolnitve teh dveh kumulativnih pogojev pa tožnik ni izkazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSC00063100
ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - trditvena in dokazna podlaga tožbe - presoja po vseh pravnih podlagah
Sodišče je dolžno tožbeni zahtevek v pravdi preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki bi glede na postavljeni zahtevek in trditveno podlago pravdnih strank prišla v poštev za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, čemur sodišče prve stopnje ni zadostilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062885
OZ člen 179. ZPP člen 163, 163/4.
škodni dogodek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - pravična denarna odškodnina - vmesna sodba - primarni in sekundarni strah - porušeno duševno ravnovesje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena pritožbena novota - odločitev o stroških postopka - poseben sklep o višini stroškov
Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Tožnik je sicer utrpel nek strah, vendar ta ni pravno priznan. Izpovedal je, da je šlo za njemu neprijetno situacijo. Zgolj neprijetni občutki oziroma občutki nelagodja, ob odsotnosti (dokazanih) trditev o porušenem duševnem ravnovesju v nekem daljšem časovnem obdobju, ne morejo voditi v zaključek, da je tožnik ob škodnem dogodku doživljal intenziven strah.
zavrženje pritožbe - podpis pooblaščenca - legitimacija - pooblaščenec, ki ni odvetnik - društvo - žig na pooblastilu
A. A. (kot fizična oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom) je pooblaščena za zastopanje nasprotnega udeleženca. Kot pooblaščenka je v tem postopku vložila že vrsto različnih vlog. Dejstvo, da je bil na zavrženi pritožbi (ob njenem podpisu) odtisnjen še žig društva (katerega predstavnica je prav tako A. A.), ne more vzbuditi tolikšnega dvoma v pravilnost zastopanja, ki bi narekoval zavrženje te vloge.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora sodišče izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe samo v primeru, ko toženec (vsebinski) spremembi nasprotuje, v kolikor pa se s spremembo strinja ali se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, ni razloga za sodno intervencijo in gre za t. im. "tiho" spremembo. Tudi po pritožbeni oceni v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2022 ne gre za nasprotovanje modifikaciji tožbenega zahtevka po vsebini.
Skladno z Odvetniško tarifo, veljavno v času priznanja stroškov postopka, je bila spodnja meja nagrade za obrazložene vloge 100 točk črtana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obrazložene vloge po 2. točki tar. št. 16 OT mogoče priznati 225 točk.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva - spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek - priznanje zahtevka - priglasitev k dedovanju - dedni dogovor
Pritožnik (zakoniti dedič) je postavil izločitveni zahtevek, do katerega se drugi zakoniti dedič, ki se je priglasil k dedovanju in sprejel dediščino, ni opredelil. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožnika napotilo na pravdo, saj obstaja spor o obsegu zapuščine.
vzpostavitev etažne lastnine - verjetnejša pravica - dokazna pravila - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - izvrševanje posesti - lastniška posest - splošni skupni del - posebni skupni del
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine tako ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče (tudi) o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju v pravdnem postopku (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063952
ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 129.. ZMEPIZ-1 člen 87.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 52, 57.
pravica do sorazmernega dela pokojnine - zavarovanje v tujini - pokojninska doba v Sloveniji - služenje vojaškega roka
Tožena stranka je v predsodnem postopku ugotovila, da je tožnik v Republiki Hrvaški dopolnil 28 let in 16 dni pokojninske dobe, v Republiki Sloveniji pa v času od 5. 3. 1980 do 10. 7. 1980 4 mesece in 6 dni pokojninske dobe. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je tožena stranka tožnikov zahtevek kot neutemeljen zavrnila.
V ZPIZ-2 ni pravne podlage, da bi se čas služenja vojaškega roka, za katerega pri slovenskem nosilcu zavarovanje tudi niso bili plačani prispevki, štel v pokojninsko dobo.