izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - dopust za nego in varstvo otroka - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za odpovedni razlog po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR (za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) gre le, če delavec opravlja pridobitno delo v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ne pa če delavec opravlja pridobitno delo v času odsotnosti z dela zaradi nege otroka.
Zamudna sodba po čl. 318/I ZPP temelji na dejanskih ugotovitvah in stanju, kot je to obstajalo ob nastopu pogojev za njeno izdajo, torej po stanju na prvi dan po preteku 30-dnevnega zakonskega roka, v katerem bi toženec lahko vložil odgovor na tožbo.
Zato pa okoliščine, ki se nanašajo na omejitev odgovornosti pravnega naslednika prvotnega toženca po določbi čl. 142 ZD in ki so nastopile za tem, predstavljajo takšne okoliščine, ki bi jih lahko pritožnica kot morebitna dolžnica dopustno uveljavljala v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku.
Glede na jezikovno jasnost in sistematičnost poudarjenega vrstnega reda vloženih vlog po tar. št. 19/OT (Ur.l. RS št. 67/03, 70/03), vloga s katero je stranka odgovorila na predlog za vrnitev v prejšnje stanje druge stranke, predstavlja drugo vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT.
Delavcu lahko preneha delovno razmerje le na eni podlagi, tako da tožniku delovno razmerje ni moglo hkrati prenehati zaradi upokojitve po splošnih predpisih in na podlagi ureditve v ZObr, ki vsebuje poseben način prenehanja delovnega razmerja, ki je posledica specifičnosti in organizacije dela ter drugih zahtev poklicnega dela v vojski – gre za prenehanje delovnega razmerja najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih. Delovno razmerje mu je prenehalo le na podlagi 11. odst. 92. čl. ZObr in je upravičen le do odpravnine na podlagi ZObr, ne pa tudi do odpravnine zaradi upokojitve.
postopek o prekršku - stranska sankcija - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Ni utemeljena trditev, da pritožniku ni bil vročen plačilni nalog, s katerim mu je bilo skupaj izrečenih 22 kazenskih točk v cestnem prometu. Iz plačilnega naloga PPIUKP N. G. št. 1, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti in vročilnice k navedenemu plačilnemu nalogu, je namreč razvidno, da storilcu plačilni nalog ni bil izdan na kraju prekrška, pač pa mu je bil plačilni nalog, za prekrške, ki jih je storilec sicer storil dne 17. marca 2009, osebno vročen 25. marca 2009 na naslovu stalnega prebivališča. Glede na to, da je sodišču znano, da je zadnja številka v serijski številki vsakega plačilnega naloga zgolj kontrolna številka, ki se ob vnašanju podatkov v skupno evidenco kazenskih točk ne vpiše, ni nikakršnega dvoma za kateri plačilni nalog oziroma odločbo gre. Pri izreku prenehanja veljavnosti sankcije se upoštevajo kazenske točke, ki so bile vozniku izrečene s pravnomočnimi odločbami o prekršku v času treh let. Glede na to, da od pravnomočnosti odločbe o prekršku (plačilnega naloga PPIUKP PU N. G., opr. št. PN 1 z dne 25. marca 2009, ki je postala pravnomočna 3. aprila 2009 in s katero je bilo storilcu skupaj izrečenih 22 kazenskih točk v cestnem prometu, zaradi katerih je dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista pretekli dve leti, za izrek sankcije, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ni zakonskih ovir.
Sodišče lahko svojo odločitev o tem, ali bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, med postopkom tudi spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo naknadno drugače oceni.
ZGD člen 580, 580/6. ZPPod člen 25, 27, 27/4, 27/5.
denarna terjatev – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – aktivni družbenik
Ob izbrisu družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti, je bila toženka sicer vpisana v sodnem registru kot družbenica, vendar je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je svoj delež pet let pred izbrisom odsvojila. Ker tako v času izbrisa ni bila aktivna družbenica in glede na to, da je vpis prenosa poslovnega deleže oziroma spremembe družbenika dekleratorne narave, za obveznosti izbrisane družbe ne odgovarja.
ZPP člen 7, 7/2, 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 458, 458/1, 480, 495, 495/1. ZOR člen 600. OZ člen 376.
spor majhne vrednosti - upoštevni pritožbeni razlogi - podjemna pogodba - grajanje napak - neupoštevnost relativnih bistvenih kršitev določb postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Če je sodišče prve stopnje prebralo celotni spis iz druge pravdne zadeve med istima strankama, čeprav nobena od strank tega ni predlagala, če ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke o trditvah o pravočasnem grajanju napak, če je sodišče samo ugotovilo, da tožena stranka ni dala tožeči stranki primernega roka za odpravo napak; če sodišče ni štelo za priznanih tistih dejstev, ki jih tožeča stranka ni zanikala – v vseh teh primerih gre le za kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP, ki jih v sporu majhne vrednosti ni mogoče upoštevati.
solidarne obveznosti – uporaba plačilne kartice – zaveza poroka
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je toženec kot uporabnik podpisal pristopnico za American Express Company Card in da je kartico tudi dejansko uporabljal. Takoj pod nazivom pristopnice, je (z močnejšim tiskom) navedeno tudi, da sta za vse nastale stroške solidarno odgovorna naročnik in uporabnik kartice. Ni mogoče torej govoriti o tem, da toženec ni podpisal izjave, s katero se je zavezal k solidarnemu poroštvu. Poleg tega toženec temu, da je bila dogovorjena solidarna odgovornost, sploh ni ugovarjal.
Bistvena kršitev pravil postopka ne more biti podana, četudi sodišče prve stopnje pri odločanju upošteva prepozne trditve strank, v kolikor je bila glede teh trditev nasprotni stranki zagotovljena pravica do izjave.
pogodba o delu – podjemna pogodba – pravica do znižanja plačila – odstop od pogodbe zaradi napak
Do znižanja plačila zaradi napak dela je upravičen naročnik le tedaj, če ima izvršeni posel tako napako, ki se jo da odpraviti, pa jo izvajalec kljub naročnikovi zahtevi ne odpravi (639. člen OZ). Pritožbeni očitki glede opravljanega dela pa bolj kažejo na pravico do izbire pravne sankcije utemeljenega odstopa od pogodbe (638. člen OZ).
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravno priznana škoda – nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Škoda, ki nastane zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, je pravno priznana le v okviru zaprtega kraja pravno priznanih tipov škode. Kot samostojna škodna oblika pa ob sprejemu ZVPSBNO ni bila priznana in takšne razlage ne omogoča niti uporaba anologije.
Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) člen 12., Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev člen 9, 9/1, 11, 11/1, 15.
odškodnina za odvzeto zemljišče – nadomestilo za izgubo lastninske pravice
Določba 1. odst. 11. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, je povsem jasna in se nanaša le na uveljavitev prednostne pravice na zemljišču, potrebnem za gradnjo hiše, ne pa na plačilo odškodnine kot nadomestila za izgubo lastninske pravice na zemljišču.
Toženec si zmotno razlaga, da je zmožnost preživljanja vezana le na prejete osebne dohodke. Novela k ZZZDR je uzakonila v sodni praksi uveljavljano stališče, da je pri odločanju o preživnini treba upoštevati ne le redne in izredne prihodke staršev, pač pa tudi njihove pridobitne zmožnosti. Upoštevati je treba vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in zdravstveno stanje. O pridobitnih zmožnostih sodišče lahko sklepa že na podlagi splošno znanih dejstev.
Med pravdnima strankama sklenjena mandatna pogodba tako predstavlja veljaven naslov za pridobitev lastninske pravice na izveden način (s pravnim poslom). Ker se lastninska pravica na nepremičnini na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v javno knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, in izstavitvi katere se toženec upira, tožnica utemeljeno zahteva izstavitev le-te v tej pravdi.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda zaradi strahu - odškodnina za strah – primarni strah – sekundarni strah – izpodbijanje dejanskega stanja – vzročna zveza
Strah je enotna kategorija nepremoženjske škode. Ni podlage za odmero odškodnine posebej za “primarni“ in posebej za “sekundarni“ strah.
Tožnica ni niti zatrjevala, da toženec prevzetih nalog (vzdrževanje ceste) ni opravljal oz. da jih je opravljal malomarno, kar bi predstavljalo njegovo protipravno ravnanje, čeprav je bila pozvana, da naj odgovori na njegove navedbe o tem, kakšne so bile pogodbeno prevzete obveznosti. Poleg tega ni konkretno opredelila poškodb na vozilu. Tako niso podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, ki morajo biti izpolnjene kumulativno.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0055004
ZIZ člen 64, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe – pravni naslov za bivanje v stanovanju – sporazum z dolžnikom
Če dolžnik ni bil najemnik in tudi ni imel drugega pravnega naslova za bivanje v stanovanju, svojega statusa s pogodbo (sporazumom v obliki notarskega zapisa) tudi ni mogel prenesti na tožnico, saj velja, da na drugega nihče ne more prenesti več pravic, kot pa jih ima sam.
Odločilni kriterij za določitev najemnika po 110. čl. SZ-1 so stanovanjske potrebe tako bivših zakoncev kot tudi njunih otrok. Glede na to, da predlagatelj ne zahteva, da naj se otroka dodelita njemu, je pravilen zaključek, da ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe.
ZOR člen 178, 206/4. ZVCP člen 27. ZOZP člen 21/3. ZPP člen 216.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – solidarna odgovornost vlečnega in priklopnega vozila – soprispevek oškodovanca – prosti preudarek – revalorizacija odškodnine – presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – zamudne obresti
Prevrnjeni tovornjak na avtocesti je nepričakovana ovira in tožnik s tem, ko je vozil med 25 in 30 % dovoljene hitrosti (omejitev hitrosti na cesti, na kateri je prišlo do nesreče, je 130 km/h) ter z vožnjo po prehitevalnem pasu, ni kršil cestnoprometnih predpisov in mu zato ni moč očitati nikakršne stopnje krivde.