odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovodni delavec - individualna pogodba o zaposlitvi - prenehanje mandata - razlog za odpoved - utemeljen razlog
Tožnik sicer ni imel statusa poslovodne osebe pri toženi stranki, s katero je sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi, ampak pri drugi gospodarski družbi. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi kot razlog za prenehanje pogodbe določeno tudi prenehanje mandata direktorja (poslovodne osebe), mu je tožena stranka iz tega razloga zakonito podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Okoliščini, da ima tožnica na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi več delovnih nalog kljub enaki plači in da so posamezne naloge takšne, da bi jih lahko opravljal tudi delavec z nižjo stopnjo izobrazbe, ne vplivata na presojo ustreznosti zaposlitve v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Ker ni pravne podlage za razlago, da pojem plače, kadar predpis določa pravice glede na izplačano povprečje plač, pomeni neto znesek plače, so tožnice upravičene do razlike odpravnine med odpravnino, obračunano na podlagi bruto in ne neto plače v zadnjih treh mesecih, in prejeto odpravnino.
pogodba o zaposlitvi – nova pogodba o zaposlitvi – ponudba
Tožnik je v letu 2007 podpisal fotokopijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto merilni asistent, ki mu je bila ponujena v letu 2004, pa je tedaj ni sprejel. Ker tožena stranka v letu 2007 ni bila več pripravljena skleniti ponujene pogodbe o zaposlitvi in ker je ponudba, ki je tožnik ni pravočasno sprejel, ni več vezala, pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek tega zastaralnega roka
352. člen obligacijskega zakonika je pravna podlaga za presoja zastaranja odškodninske terjatve, a je treba predhodno ugotoviti kdaj je zastaranje pričelo teči. Zastaranje prične teči po dnevu, ko se je obseg premoženjske škode stabiliziral, v kolikor je škoda na stanovanjski hiši v vzorčni zvezi z gradnjo nadomestnega mosta v njeni neposredni bližini.
Ker tožena stranka o zahtevi za varstvo pravic v zvezi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi ni odločila v zakonsko določenem roku, je tožnica utemeljeno vložila tožbo, saj je s tem zavarovala svoje pravice. Ko je tožena stranka po izteku roka odločila, je sicer odpadel pravni interes za tožbo, kljub temu pa je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v zvezi s tožbo, saj je bila ob vložitvi potrebna.
začasna nezmožnost za delo - zmožnost za delo - invalidnost
Pri tožniku je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je zdravljenje v smislu pričakovanega izboljšanja zaključeno in da na podlagi takšnega dokončnega stanja tožnik ni več zmožen za delo voznika, pač pa za drugo delo z omejitvami. To pomeni, da se tožnikova začasna nezmožnost za delo lahko ugotavlja ne več za delo voznika, ampak v okviru preostale delovne zmožnosti ne glede na to, ali so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja ali ne.
Toženčevo ravnanje je bilo ob ugotovljenih opustitvah pravdnih dejanj nevestno in premalo skrbno po merilih dobrega strokovnjaka vendar opustitve niso bile vzrok tožnikovega neuspeha v gospodarskem sporu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok – sodno varstvo
Zaradi domnevno napačno določenega odpovednega roka odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita. Ker tožniki odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti ne izpodbijajo, je tožba, ki je bila vložena v teku odpovednega roka, preuranjena. Tožba bo dopustna šele po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj bo tedaj nastopila nezakonitost.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – odškodnina
Dejstvi, da tožnik za toženo stranko ni pridobil resnejših poslov in da je lastniško udeležen v konkurenčnih družbah, dajeta podlago za sklepanje, da je porušeno zaupanje med strankama, predvsem zaradi možnosti odtekanja informacij. Odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi (na podlagi navedb delodajalca) je utemeljena.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad najdenim premoženjem družbe - zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti izbrisne družbe - stečajni dolžnik kot upnik - nadaljevanje izvršilnih postopkov, začetih pred začetkom stečajnega postopka
Če je začet stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se za uveljavitev zahtevkov iz šestega odstavka 442. čl. ZFPPIPP (zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti izbrisane družbe) smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. čl. in 351. čl. tega zakona.
ZIZ člen 23, 53, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 642, 642/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pojem verodostojne listine - obrazloženost ugovora - gradbena pogodba - dolžnost plačila za izvršeno delo - pregled in potrditev izvršenega dela - končna situacija
Na dejstvo, da situacija ni potrjena, je izrecno opozoril dolžnik v ugovoru in je ugovor zato obrazložen in utemeljen (2. odst. 61. čl. ZIZ); gre za to, da če je pri spornem pravnem razmerju šlo bodisi za podjemno pogodbo bodisi za gradbeno pogodbo (kot vrsto podjemne pogodbe), velja določilo, da naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi (3. odst. 642. čl. OZ).
Tožnik je upravičen do vseh prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejel, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, tudi do denarne protivrednosti božičnice, ki so jo v obliki bona v času, ko tožnik zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni delal, prejeli ostali zaposleni pri toženi stranki.
Tožniku pripada dodatno plačilo za ure, opravljene preko polnega delovnega časa, kljub odsotnosti pisne odredbe delodajalca, saj ga je opravil z vednostjo in po naročilu (odločitvi) nadrejenega delavca.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 145, 145/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ogrožanje varnosti
Ker niti direktor niti delavec tožene stranke tožnikovih besed nista razumela kot resne grožnje, ni bil podan eden izmed elementov očitanega kaznivega dejanja ogrožanja varnost (občutek osebne ogroženosti oškodovanca), tako da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni zakonita.
Toženčev ugovor o nekvalitetno in nestrokovno izvedenih delih je prvostopno sodišče pravilno opredelilo kot zahtevek na znižanje plačila, torej kot enega izmed v zakonu določenih možnih jamčevalnih zahtevkov naročnika. Povsem pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da toženec z nasprotnim tožbenim zahtevkom na plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak izvršenega dela, uveljavlja še enega izmed jamčevalnih zahtevkov, namreč zahtevek na odpravo napak na račun izvajalca (tretji odstavek 639. člena OZ). S tem je toženec neupravičeno kumuliral sicer alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Tožniku, ki je bil v spornem obdobju rezervni delavec in je nadomeščal strojevodje, ki so zboleli ali šli na dopust, je bil odrejen ogled proge, kjer naj bi obnovil poznavanje razmer na progi v spremstvu vodnika inštruktorja strojevodij, saj tožnik že več kot leto dni ni vozil po tej progi. Tožnik je to delo odklonil s sklicevanjem na razloge varnosti pri delu (tožena stranka naj bi zavestno kršila ZVZD). Proga je bila v spornem obdobju varna za vodenje in opravljanje železniškega prometa, zaradi česar je bila tožnikova zavrnitev ogleda proge v spremstvu inštruktorja strojevodij z vidika varnosti in urejenosti železniške infrastrukture neutemeljena. Na progi so bili izvedeni vsi predpisani varnostni ukrepi tako, da tožniku ni grozila neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Z opisanim ravnanjem je tožnik storil kršitev, ki je določena v 8. alineji 6. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičena odklonitev dela). Zato tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim mu je bila izrečena disciplinska sankcija denarne kazni, ni utemeljen.
ZD člen 214, 214/2, 214/2-2, 216. ZZK-1 člen 31, 31/1.
sklep o dedovanju – dedovanje nepremičnine – vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo – oblikovanje sklepa o dedovanju
Če je nepremičnina, ki je predmet dedovanja, vpisana v zemljiški knjigi, mora biti sklep o dedovanju oblikovan tako, da je v zemljiški knjigi možno opraviti potrebne vpise, kar pomeni, da mora biti v sklepu o dedovanju nepremičnina označena s podatki iz zemljiške knjige, torej z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.